Pečaričeva, kot je dejala, za predsednico kandidira zato, ker želi govoriti o stvareh, ki so v politiki običajno zamolčane in so pogosto predmet manipulacije: o spoštovanju človekovih pravic, institucij do državljanov. Krajnc pa med drugim zato, ker želi spreminjati svet ter spremeniti stereotip o predsedniku države, da "je to star ata na koncu svoje politične kariere".

Slovenija bi morala pri reševanju vprašanja meje s Hrvaško vztrajati pri izhodu na odprto morje, meni Pečaričeva. Vprašanje bi bilo že zdavnaj rešeno, če bi se ga slovenska politika lotila resno. Krajnc pa je na vprašanje voditeljice spletne televizije Simone Rakuša, ali je Piranski zaliv slovenski, odgovoril: "Seveda je." Če bi bila politika v službi ljudi, bi bilo to vprašanje že zdavnaj rešeno, je menil.

In kako bi se Pečaričeva odzvala kot predsednica države, če bi jo predsednik vlade javno kritiziral? Pozvala bi ga, da se skupaj usedeta in zadeve rešita, in to ne pred kamerami. V sporih med premierom Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom je po Krajnčevi oceni krivda na obeh straneh. Neprimerno je, da se nekomu vsiljuje mnenje, ni pa na mestu, da se predsednik države ne udeležuje državnih proslav, je dejal Krajnc.

Sodelovanju slovenskih vojakov v vojaških misijah v tujini nasprotujeta oba kandidata. Kot vrhovno poveljnico oboroženih sil bi bilo Pečaričevo strah, da bi morala imeti govor, ko bi domov pripeljali mrtve slovenske vojake. Če imamo vojake v tujini, se to lahko zgodi tudi nam, je opozorila.

Oba kandidata tudi nasprotujeta javnemu financiranju zasebnih šol. Treba je ohraniti močno javno šolstvo in ne dopuščati privatizacije šol z javnim denarjem, je v prvi od petih oddaj na Dnevnikovi spletni televiziji, ki jih pripravljamo skupaj s portalom Vest (www.vest.si), dejal Krajnc.