Plahutnik včeraj popoldne ni želel dajati izjav o odstopu. "Ne želim ničesar komentirati. Ministru sem povedal, da odstopam iz osebnih razlogov," je dejal zdaj že nekdanji prvi mož urada, ki bo na položaju ostal do imenovanja naslednika. Ob tem velja poudariti, da bodo predvidoma še jeseni poslanci državnega zbora obravnavali novi zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki uvaja senatno odločanje, močnejša orožja za boj proti kartelom in kazni v višini 50.000 evrov za nesodelovanje z uradom.
Najodmevnejše odločitve urada v obdobju, ko ga je vodil Plahutnik, so bile povezane s Pivovarno Laško. Maja 2005 je v danes že zloglasnem dokumentu številka 510 odločil, da Pivovarna Laško s prevzemom Uniona ne bo omejevala konkurence na slovenskem trgu. Ob tem velja spomniti, da UVK takrat z izjemo "zavedanja priglasitelja (Laščanov, op. p.), da združeno podjetje s prevladujočim tržnim položajem prevzema posebne obveznosti do spoštovanja pravil konkurence na trgu", ni imel nobenih drugih zagotovil, da novonastali pivovarski holding več kot 90-odstotnega deleža na domačem trgu piva ne bo zlorabil v škodo potrošnikov.
Opazovalci so takrat opozarjali, da za dovolitev povezave med Laškim in Unionom ni bilo argumentov v povzetku relevantnih dejstev, ki ga je pripravil urad. Še slabi dve leti prej je urad izdal odločbo, da Laščani, ki so imeli takrat v Unionu uradno okoli 48 odstotkov delnic, še niso presegli večinskega praga lastništva družbe, s čimer so se izognili začasnemu prenosu treh blagovnih znamk in drugih dodatnih pogojev, ki ji jih je naložil urad.
UVK je domačo politično sceno razburkal tudi v začetku leta 2005, ko je pri Mobitelu Antona Majzlja v povzetku relevantnih dejstev ugotovil kršitve protimonopolne zakonodaje. V začetku septembra pa je premier Janez Janša urad in Plahutnika javno pozval k preverjanju informacij o dogovarjanju največjih trgovcev glede cen.
