Za mesto, ki se lahko posebej pohvali še s tem, da v svojem srednjeveškem središču najstarejša žlahtna trta na svetu ponuja jeseni imenitne grozde, bi moralo biti samo po sebi umevno, da svoje vinsko bogastvo na vsakem koraku izrablja v turistične namene. A v Mariboru se doslej to ni dogajalo, saj je celo svoj ponosni pridelek ponujal skrajno sramežljivo. K sreči se v zadnjem času predstavlja bolj samozavestno. Stara trta na Lentu je spomladi končno dobila svoj ozaljšani hram, v mestno središče pa vabi največji in najbolje založeni vinski bar v Sloveniji.

Čas trgatve je velik praznik

V marsikaterem mestu vina je čas trgatve velik praznik in krepak turistični magnet, ki zvabi tudi goste iz zelo oddaljenih krajev. Tako je recimo na avstrijskem Štajerskem, kjer so jeseni vinske ceste zabasane s turističnimi avtobusi, ki pripeljejo vsako leto več deset tisoč gostov. Iz stotnije vinotočev (tako imenovanih Buschenschank) ob koncu tedna odmevajo razposajeni glasovi in vedra glasba.

V mariborskem mestnem središču zaradi dozorevanja grozdja (še) ni podobnega turističnega navala. Na čas trgatve spominjajo zgolj ostri kiselkasti hlapi, ki se lenobno posedajo po Trgu svobode. V sodih Vinagove velikanske kleti v bližini se namreč grozdni sok že počasi pretvarja v vino.

Sedmi Festival stare trte

Več vinske razposajenosti se mestu obeta med 22. in 30. septembrom, ko se bo tu odvijal sedmi Festival stare trte. "Dogodek je že prerasel v tradicijo," je prepričana Vesna Male iz mariborskega zavoda za turizem. "Osredotočamo se na turistično promocijo našega štajerskega predela, na našo kulinariko, na kulturo pitja vina, na predstavitev sadja in bučnega olja. Letos smo tej promociji dodali še en dan; petek, 28. septembra, bo v celoti posvečen vegetarijanski kulinariki." Festivalski teden ni fiksno začrtan na koledarju mariborskih dogodkov. Datum je namreč odvisen od časa trgatve stare trte, saj se dogajanje sklene z obiranjem plodov slovite modre kavčine z Lenta. Letos naj bi grozdje dozorelo do nedelje, 30. septembra. "Pričakujem odlično trgatev," navdušeno napoveduje mestni viničar, vinogradniški strokovnjak mag. Tone Zafošnik, ki je najbolj zaslužen za to, da je stara trta še vedno tako mladostna. "Pridelek je čudovit in zdrav. Kot kaže, starka zelo dobro prenaša klimatske spremembe."

Na pol poti

Prastaro poslopje, na katero se že več kot 400 let naslanja zvita rastlinska znamenitost, je po slovenski osamosvojitvi otožno propadalo. Ta sramota je letos naposled odpravljena, saj je objekt, ki je bil nekoč sestavni del južne stranice obrambnega mestnega obzidja in ki so mu tedaj rekli Ob napajališču, dobilo slavni sosedi ustrezno dostojno podobo.

Z največjo in najraznovrstnejšo vinsko zbirko na Slovenskem pa se lahko pohvalijo v mariborski vinoteki, baru in restavraciji Rožmarin ob prehodu med Gosposko in Vetrinjsko ulico, ki je oddaljena le streljaj od Glavnega trga. Trinadstropna novost, ki je korenito popestrila mestno kulinarično ponudbo, je last mariborskih bratov Arsenovič. "Otroške bolezni" so že preboleli, Mariborčani so lokal že sprejeli, tudi turisti so ga že odkrili. "Izjemno me veseli, kadar videvam tuje goste, ki pri nas večerjajo, se vrnejo naslednji dan na kosilo in zatem še kupijo darila pri nas. Vse več pride tudi Avstrijcev, ker se je od ust do ust razširil dober glas o nas," je zadovoljen Arsenovič.

Orati ledino s tako velikopoteznim projektom ni preprosto, ugotavlja podjetni gostinec. "Sprva sem se čudil, koliko Mariborčanov si kljub splošni modi pitja suhih in rdečih vin še vedno želi piti slajša vina. Trudimo pa se tudi pri številnih novih gostih odpraviti predsodek, po katerem naj bi pri nas pili zgolj vino, saj so v Rožmarinu dobrodošli vsi druženja in zabave željni, ne glede na to, katera je njihova najljubša pijača. Veliko se tudi trudimo uveljaviti svojo vinsko trgovino, zato uvajamo novo ponudbo, dostavo kupljenih steklenic na dom."

Vino se steka iz Vodol

"Kje je mesto, kakršno je naše? Z vseh strani nam vino teče v čaše," je Janko Glazer v svoji pesmi hvalil Maribor. Eden izmed najbolj prepoznavnih vinogradnikov, ki skrbi za ta "vinotoč", je Boštjan Protner iz Vodol. "Žal približno dvakrat več našega vina kot v Maribor še vedno odteka v Ljubljano," se muza Protner. "Mnogi Mariborčani pač prisegajo na nekoliko slajša vina, ki jih pridelujejo moji sosedje. Mi smo se že zdavnaj osredotočili predvsem na ponudbo suhih vin."

Znani vinogradnik je dokaj kritičen, ko beseda nanese na pitje vina v Mariboru. "V lokalih - razen v nekaj svetlih izjemah - pogrešam ponudbo vrhunskih vin na kozarec. Pitje iz unificiranih litrc iz velikih kleti nima namreč nič skupnega z vinsko kulturo, kvečjemu ji škodi. Za začetek bi moralo mestno vodstvo ob vseh prometnih vpadnicah postaviti table Maribor - mesto vina. Za korenitejši napredek pa bomo morali poskrbeti mariborski vinogradniki, stopiti bo treba skupaj, saj je Maribor naša konkurenčna prednost. Najprej moramo osvojiti Maribor, ki mora postati mesto vina in tako tudi živeti, šele potem lahko silimo v London. Zato smo se že povezali v zadrugo in si prizadevamo, da bi v mestnem središču odprli vinoteko s turistično info točko, v kateri bi ponujali vina vseh vinogradnikov mariborskega okoliša," napoveduje Protner. Kje naj bi bila ta vinoteka, še ni znano, ponuja pa se možnost, da bi z njo oživili že več let zaprti Vodni stolp ob Dravi, v katerem je bila nekoč prva slovenska vinoteka.