"V naši družini smo že od nekdaj slavili Bakhusa - boga vina," pripoveduje Jože Prus, ko pijeva ledeno vino - rumeni muškat, ki je letošnji svetovni šampion na 53. ocenjevanju vin Vino Ljubljana 2007.

Predstavitev Metlike in Bele krajine

Metliška županja Renata Brunskole je v Krmačini pri Prusovih v še nedograjeni vinski palači v izmeri 20 krat 30 metrov, ki bo že v bližnji prihodnosti največja zasebna vinska klet v Beli krajini, sklicala tiskovno konferenco s posebno čestitko in zahvalo družini Prus za predstavitev občine Metlika in velikem prispevku pri razvoju vrhunskega vinogradništva in vinarstva celotne Bele krajine.

Jože Prus se lahko pohvali s kar šestimi mednarodnimi šampioni vin, nagrajena pa so bila v Belgiji, Franciji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Gornji Radgoni in v Ljubljani, med njimi sta dva svetovna šampiona. Ko se je pred leti mladi vinogradniški in kletarski delavec v zadružni kleti Metlika, kjer je bil zaposlen, odločil za samostojno kmetovanje, so imeli v svojih vinorodnih nasadih komaj 3000 trt, danes pa jih imajo že okoli 30 tisoč. Na leto pridelajo do 40000 litrov vina, ponujajo pa ga kar 28 tipov, torej vse, kar dovoljuje zakon o vinu.

Pravi mali čudež

Jože Prus pravi: "Za vse, kar smo dosegli v vinogradništvu, se moram predvsem zahvaliti svoji družini, očetu, mami, ženi Anici in otrokom, Jožetu, Simoni in Matjažu, ter seveda mojemu največjemu vzorniku in mentorju, svetovno priznanemu enologu dr. Juliju Nemaniču, ki me je še posebej navdušil za poklic vinogradnika. Končal sem srednjo kmetijsko šolo na Grmu v Novem mestu in vesel sem, da gredo tudi moji otroci po mojih stopinjah. Smo družinsko podjetje, vzgajamo tudi trsne cepljenke, letos jih imamo za prodajo kar 65000. Imamo pa tudi 95 AŽ čebeljih panjev in komaj čakamo, da se dogradita in razširita klet in zidanica in da bo pri nas v celoti zaživel tudi kmečki turizem."

Gradbena dela za nov vinski objekt bodo veljala pol milijona evrov. Tretjino denarja so dobili iz evropskih skladov, za opremo pa ga bodo morali zagotoviti sami.

"Ne bojimo se tega kar napornega podviga," pravi Jože Prus. "Načrtujemo tudi nove parcele poleg tistih na vinorodnih legah na Repici, Vidošicah in Kamenici in najbolj si želimo zdravja, tudi zdrave konkurence naših vinarjev in predvsem dobrega vina, ki bo poneslo slavo naše dežele v širni svet."

Dr. Julij Nemanič pravi: "Pregovor, da so ljudje tisti, ki vlečejo voz napredka, se potrjuje tudi pri vinogradniški družini Prus na Krmačini pri Metliki. Oče Jože je naredil pravi mali čudež. Vinogradniško neuveljavljena vas Krmačina je postavljena na slovenski vinogradniški zemljevid po zaslugi uspehov Prusovih vin. Nesporno se povečuje vinska prepoznavnost Bele krajine, hkrati pa tudi Slovenije, saj se zlate medalje za Prusova vina ponavljajo tudi na mednarodnih ocenjevanjih. Mladi vinogradniški in kletarski delavec v združeni kleti Metlika je svoje delo vzljubil in želel tudi sam na očetovi kmetiji ustvariti nekaj več. Majhni uspehi z vini na belokranjskih ocenjevanjih so se vrstili in množili.

Njegove osebne lastnosti, kot so ukaželjnost, spoštovanje strokovnih stališč, osebna discipliniranost, delavnost in vztrajnost, so se potrjevale z njegovo strokovno rastjo na domači kmetiji in uspehi doma in po svetu.

Na svoji zemlji gospodar

Današnje ekonomsko stanje Prusovih temelji na trdem in strokovnem delu. Nič jim ni bilo podarjenega, vse so prigarali. Takšnih vinogradniških družin je v Sloveniji še nekaj. V vsaki, še tako nepoznani vasici, je priložnost za pridne in ambiciozne mlade ljudi, da si z vztrajnim in poštenim delom zagotovijo delovno mesto. Vas Krmačina je hribovska, bogu za hrbtom in z zelo malo priložnosti. Jože Prus ni samo delaven, discipliniran in sposoben pridelovalec vin, je tudi talentiran organizator, ki je uspel navdušiti svojo družino, da se složno trudi in veseli skupnih družinskih uspehov. Njegov primer je dober zgled za mlade belokranjske družine, ki si lahko na tej skopi zemlji ustvarijo s pridnim delom in lastno vizijo človeka vredno in srečno življenje. Biti na svoji zemlji gospodar, je dober občutek, tako lasten kmečkim ljudem. Nobeno delovno mesto v topli pisarni ali tovarni ne nudi toliko zadovoljstva in dobrega občutka. Prepričan sem, da Prusovi kljub trdemu delu uživajo ob občutku, da so si sami ustvarili svoj varen in topel dom in se skupaj veselijo vsakega novega dne."

Zapišimo še, da je Jože Prus v sosednji vasi Drašiči, kjer je še vedno v veljavi stoletna sosedska zidanica, eden od ustanovnih članov po svojih prednikih in se veseli vsakega srečanja s svojimi rojaki in še posebej stare tradicije medsebojne pomoči na vasi, ko pridejo trgači od vsepovsod in je v vinskih goricah še bolj veselo.