Tako je filmski sklad v slabem letu dni dobil že tretjega vedeja, pri čemer je zadnja menjava videti kot repriza prve: ko so oktobra lani razrešili tedanjo direktorico, je njeno mesto prav tako zasedel predsednik nadzornega sveta Stane Malčič, ki se je za to razrešitev tudi najbolj zavzemal. Vseeno pa ta repriza ni navadna ponovitev neke birokratske prakse. Igor Prodnik pač ni Stane Malčič, čeprav sta oba glavna režiserja skladove involucije (v biologiji to pomeni pešanje organizma, v primeru filmskega sklada pa njegov propad). Igor Prodnik je namreč multifunkcionar: ni le šef filmskega sklada in predsednik njegovega nadzornega sveta, temveč je tudi predsednik sveta druge nacionalne filmske ustanove, Viba filma. Na kratko: Igor je car, popolno utelešenje oblasti nad slovenskim filmom. Edino, kar bi v očeh legalistov lahko kazilo njegovo podobo, je dejstvo, da je postal takšno utelešenje iz fotelja direktorja direktorata za medije na kulturnem ministrstvu. Če to kaže, da ga je za mesto vrhovnega šefa slovenske "filmske scene" posvetila oblastna instanca ministrstva za kulturo, se to namreč ne ujema najbolje z zakonom o javnih skladih, po katerem je filmski sklad samostojna pravna oseba, neodvisna tudi in predvsem od ministrstva za kulturo, saj je bil ustanovljen prav z namenom izključitve politike iz načrtovanja nacionalne filmske produkcije.

Za hollywoodskimi mogotci iz "klasične dobe" so stale newyorške banke, za aktualnim slovenskim filmskim "mogotcem" pa stoji država, in že zato je vsaka primerjava nemogoča. A četudi bi bila, noben hollywoodski studijski šef ne bi zavidal Igorju Prodniku. Res je, da sta pod njegovim nadzorom obe slovenski filmski instituciji, sklad in Viba film, toda ti komajda obstajata: Viba je ne le brez direktorja, ker se je na sodišču izkazalo, da je bil za direktorja imenovan kandidat, ki ni izpolnjeval vseh formalnih pogojev (žal moramo omeniti, da je komisijo za predlaganje kandidata vodil Igor Prodnik), ampak tudi brez dela, to pa zato, ker je filmski sklad nacionalni filmski program za leto 2007, ki bi moral biti zasnovan že ob koncu minulega leta, oblikoval šele pred dobrim mesecem.

Prav ta program je jedro vseh težav in navsezadnje tudi razrešitve vršilca dolžnosti direktorja sklada Denisa Miklavčiča. Ta program je sicer potrdila sama vlada, vendar je po pravnem mnenju nezakonit, ker ga je Stane Malčič oblikoval mimo vseh pravil, ki jih predpisuje področna zakonodaja. Medtem se je na sodišču izkazalo, da je bila nezakonita tudi razrešitev nekdanje direktorice filmskega sklada Irene Ostrouška, posledica obeh zakonitosti, pri katerih sta sodelovala Stane Malčič in Igor Prodnik, pa je bila ta, da je s pravnega vidika postal zakonit program, ki ga je lani predlagala odstavljena direktorica. Prav zaradi teh težav z zakonitostjo sprejetega programa Denis Miklavčič ni hotel podpisati odločb o realizaciji filmskih projektov, sicer pa jih tudi ne bi mogel, ker nihče na filmskem skladu nima za to potrebnega upravnega izpita. No, Igor Prodnik ga vendarle ima in je zato verjetno tudi zasedel direktorsko mesto, za kar mu bodo hvaležni vsaj tisti trije producenti, ki jim bo filmski sklad naklonil subvencijo. Obstoj in vloga filmskega sklada sta namreč odvisna prav od teh "hvaležnih" in "nehvaležnih" producentov in filmarjev, ki jih sklad sam generira.