Čeprav takšna evidenca že obstaja v sklopu celotne kazenske evidence, naj bi po oceni ministrstva posebna evidenca omogočila bolj pregleden način pridobivanja tovrstnih podatkov.

Dostop do »registra pedofilov« naj bi imeli pooblaščeni predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo, varstvom ali oskrbo otrok oziroma mladostnikov. Te institucije bi po predlogu delovne skupine za prenovo kazenskega zakonika lahko dobivale tudi podatke o izbrisanih obsodbah.

Sedanje predpisane kazni se ne bodo spremenile, saj naj bi bile po oceni ministrstva ustrezne. Zato pa so v predlogu predvidene nekatere druge novosti, kot je na primer prepoved približevanja določenim osebam ali določenemu kraju in podaljšanje zastaralnih obdobij.

Nataša Pirc - Musar: Omejiti dostop

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc - Musar ima do napovedanega registra pedofilov pomisleke. »Nisem privrženka posebnih evidenc in tudi ne vem, zakaj jih potrebujemo, saj register že obstaja. Če pa bo tako evidenco določil zakon, bo moral biti dostop do podatkov omejen le na tiste ustanove, ki zaposlujejo ljudi za delo z otroki,« opozarja Pirc - Musarjeva, pri čemer dodaja, da v evidenci ne bi smelo biti že izbrisanih kaznivih dejanj.

Musarjeva se zavzema za uveljavitev danskega modela, ki po njenem mnenju najmanj posega v človekove pravice. »Seznam je sestavni del kazenske evidence, vsak, ki se želi zaposliti na področju dela z otroki, pa mora sam pridobiti podatek, da ni bil obsojen zaradi tovrstnih kaznivih dejanj, oziroma da ni bila zoper njena vložena obtožnica,« pravi Musarjeva, ki odločno zavrača ureditev, kakršno imajo ZDA in Kanada, kjer so registri pedofilov objavljeni javno. Kot sizifovo delo pa ocenjuje tudi primer Velike Britanije, kjer mora policija obvestiti šole, če se je v okolico preselil obsojeni pedofil.

Brez strokovnih analiz

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik opozarja, da je treba pred sprejetjem novih rešitev preveriti, kakšne možnosti daje že veljavna zakonodaja, nove predloge pa utemeljiti z ustreznimi strokovnimi in primerjalnimi analizami. Zavzema se za daljši rok za izbris obsodb in da bi za določene poklice pred zaposlitvijo morali zahtevati potrdila o tovrstni nekaznovanosti. Po drugi strani pa nasprotuje temu, da bi bili podatki iz kazenskih evidenc dostopni javnosti brez omejitev ali celo javno objavljeni. »Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko takšni ukrepi vodijo v razmere, ko namesto države in njenih organov vzamejo pravico roke državljani sami. To pa ne gre v smer učinkovitega delovanja pravne držav,« je prepričana varuhinja človekovih pravic