V Kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in opekline (KOPKO) v Kliničnem centru v Ljubljani obravnavajo 120 ljudi na dan, opravijo pa tudi 70 telefonskih posvetovanj z bolniki ter drugimi zdravniki. Vsako leto odkrijejo od 100 do 170 melanomov. Velik priliv povečuje pritisk na že preobremenjene ambulante plastične kirurgije, opozarja doc. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Zato se daljša čakalna doba, s tem pa tudi možnost, da se ljudje, ki zares imajo melanom, izgubijo v množici. Druga nevarnost je, da bolniki pomoč iščejo v neustreznih ustanovah, kjer ni možnosti dobrega kirurškega zdravljenja.
Kdaj k zdravniku?
Melanom lahko prepoznamo po nesimetrični rasti kožne tvorbe, spremembi velikosti ali barve, nejasnih robovih, drobnih razjedah, krvavitvah in podobno. Če bolnik opazi tovrstno kožno spremembo, ki lahko tudi boli, srbi, otrdi ali se omehča, kirurg najprej svetuje obisk pri splošnem zdravniku. Pri tem Ahčan dodaja, da je strah odveč, "če se je znamenje spremenilo v nekaj dneh ali takoj po poškodbi". V takšnih primerih gre običajno le za reakcijo kože na poškodbo oziroma za vnetje. Ko spremembe ne izginejo več kot teden dni, obisk zdravnika ni odveč.
Če gre za sumljivo tvorbo, splošni zdravnik bolnika napoti k dermatologu, ta s presvetlitvijo in dermatoskopsko preiskavo tvorbe v več kot 90 odstotkih ugotovi, ali bolnik potrebuje operacijo, pravi Ahčan. Če da, obolelega napoti k plastičnemu kirurgu.
Proti operaciji za vsako ceno
Če ti ocenijo, da je operacija za bolnika koristna, se lotijo kirurškega zdravljenja. Ahčan se pogosto srečuje s prestrašenimi ljudmi, ki zahtevajo takojšnjo operacijo. "Od operacije jih ne odvrne niti mnenje dermatologa niti kirurga," je zaskrbljen. "Slaba izkušnja znanca, napotek iz laične revije ali TV-oddaje sta zadostna razloga, da ljudi pomiri le operacija." Zato je kirurg, tako Ahčan, pogosto postavljen pred dilemo: ali slediti strokovnim smernicam in tvorbo zgolj opazovati ali na zahtevo bolnika opraviti boleč kirurški poseg, ki za seboj pušča brazgotine?
Potek zdravljenja
Sumljivo kožno tvorbo kirurg izreže z varnostnim robom v lokalni anesteziji, izrezano tkivo pošljejo na patohistološko preiskavo. Rezultati preiskave so ključnega pomena za nadaljevanje zdravljenja. Če preiskava tkiva potrdi, da gre za melanom, se glede na debelino tumorja odločijo, ali bo treba mesto tvorbe dodatno izrezati in opraviti biopsijo najbližje bezgavke. S tem želijo ugotoviti, ali se je rak razširil v bezgavke. S posegom ne izboljšajo preživetja bolnika, pač pa natančno določijo stadij bolezni. Če se je tumor razširil na bezgavke, je treba odstraniti vse področne bezgavke in s tem poskusiti ustaviti širjenje raka.
Pri napredovalnih stadijih melanoma pri zdravljenju sodelujejo tudi onkologi, ki se odločijo za dopolnilno ali eksperimentalno zdravljenje. Po zdravljenju bolnikom svetujejo samopregledovanje in redne kontrolne preglede. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od stadija bolezni - če je melanom odkrit v začetnem stadiju, je ozdravljivost popolna, medtem ko je zdravljenje melanoma v poznem stadiju veliko manj učinkovito. Ni še raziskano, kaj povzroča melanom. Njegov nastanek povezujejo s svetlo poltjo, dednostjo in izpostavljenostjo UV-žarkom. Če vas je te bolezni strah, ne bo odveč nasvet, da se izogibajte močnim sončnim žarkom. Prav tako je priporočljivo samoopazovanje in pregledovanje kožnih sprememb.
