V ta namen so junija letos v Uradnem listu objavili 360.000 evrov "težak" javni razpis za vzpostavitev centrov za promocijo znanosti, ki bi bili prvenstveno namenjeni otrokom in mladim. Nanj je prispelo osem popolnih vlog. In kdo so nevladne in neprofitne organizacije, ki bodo po nedavni odločitvi ministrstva v prihodnjih dveh letih najuspešneje promovirale znanost med mladimi?

Na MVZT so izbrali štiri organizacije, vsaki od njih bo ministrstvo programske aktivnosti sofinanciralo v višini 90.000 evrov. Nepripravljenost ministrstva, da bi podrobneje utemeljilo, kako je na osnovi objavljenih meril izbralo prav te organizacije in programe, pa zbuja vtis, da so med merili odločala tudi nepisana.

Sofinancirana programa ustanov dveh nadškofij

Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, ki je dobil največ točk (45 od 50), je v širši javnosti bolj znan kot upravljalec bodočega pustolovskega parka v Betnavskem gozdu. Solastnica tega zavoda je mariborska nadškofija (nadškof Franc Kramberger, desna fotografija), med fizičnimi osebami pa tudi Mirko Kraševec, ekonom mariborske nadškofije.

Društvo matematikov, fizikov in astrono mov Koper, ocenjeno z 42,8 točke, je društvo, ki je pred leti v strokovni svet za splošno izobraževanje na splošno začudenje javnosti kandidiralo kar pet članov, njegova zelo aktivna članica pa je (bila) Eda Okretič Salmič iz Nove Slovenije. Na glasovanjih strokovnega sveta omenjena peterica praviloma podpre sklepe, ki so skladni s politiko in predlogi ministra Zvera.

Belokranjsko Društvo DOM Črnomelj, ocenjeno z 41,5 točke, je bilo ustanovljeno z namenom oživitve tradicionalnih vrednot, delovalo pa naj bi v kulturi, izobraževanju in okoljevarstvenih dejavnostih. Zastopnik tega društva je po naših podatkih Igor Suhorepec, lesni tehnik, sicer pa podjetnik, občinski svetnik Nove Slovenije in predsednik OO NSi Črnomelj.

Studia Slovenica, raziskovalni inštitut, ki je bil ocenjen z 42,2 točke, deluje v okviru ljubljanske nadškofije (nadškof Alojz Uran, sredinska fotografija) oziroma šentviškega Zavoda sv. Stanislava. Njegov ravnatelj, naveden med zaposlenimi v zavodu, je dr. Janez A. Arnež.

In kdo so tisti, ki si proračunskega denarja po mnenju strokovne komisije ministrstva ne zaslužijo? To so Okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic, Hiša otrok - zavod za Montessori izobraževanje iz Ljubljane, Zavod krovni podjetniški inkubator iz Slovenskih Konjic in Kvarkadabra - društvo za tolmačenje znanosti iz Ljubljane. Za Kvarkadabro, ki je bila ocenjena z najmanj točkami (dobila jih je le 24), je torej po mnenju ministrstva najmanj verjetno, da bo uspešno promovirala znanost med mladimi. Njihove reference jih očitno niso prepričale.

Kdo je Kvarkadabra?

Društvo Kvarkadabra na področju promoviranja znanosti deluje že več kot deset let, njihovo spletno stran, namenjeno promociji znanosti, vsak dan obišče tudi do 2000 obiskovalcev. Lani je bilo - edino iz Slovenije - nominirano za eno najbolj elitnih evropskih nagrad: za Descartesovo nagrado, ki jo za promocijo znanosti podeljuje evropska komisija. Med nominirance jih je uvrstila 32-članska mednarodna komisija, sestavljena iz eminentnih, izključno tujih strokovnjakov s področja znanosti in komuniciranja znanosti. Leta prej so dobili priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Izdali so tri opažene poljudnoznanstvene knjige (Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah, Kvakadabra gre v kino in Zakaj je nebo modro). Vodja Kvarkadabre dr. Sašo Dolenc, filozof in fizik, ki je po besedah predsednika SAZU dr. Boštjana Žekša eden naših najuspešnejših avtorjev na področju poljudne znanosti, pa je nedavno dobil nagrado futurum za inovacijsko novinarstvo na področju znanosti, ki jo podeljuje javni sklad Ad Futura. Odlične znanstveno-raziskovalne reference imajo tudi drugi člani uredništva Kvarkadabre, skoraj vsi ugledni raziskovalci in doktorji znanosti.

Na Kvarkadabri so se na sklep strokovne komisije pritožili, saj ministrstvo po njihovem ni utemeljilo, zakaj je omenjene štiri programe sprejelo, druge štiri pa zavrnilo. To jim namreč nalaga zakonodaja o javnem naročanju. V "obrazložitvi" sklepa so navedli le, koliko vlog je prispelo, sam izbor pa utemeljili takole: "Pri dodelitvi sredstev je komisija upoštevala število pri evalvaciji doseženih točk, in sicer se financirajo prvi štirje programi, ki so dosegli najvišje število točk. Posledično se ostali štirje programi ne financirajo, saj se po številu doseženih točk niso uvrstili med prve štiri." Prošnji vodje Kvarkadabre, da bi jih seznanili s sestavo komisije in ocenjevalnimi listi drugih udeležencev razpisa, niso ugodili. Dr. Dolenc nam je povedal, da so se pri tem sklicevali na zakon o varovanju osebnih podatkov in zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

Videti je, da so si na ministrstvu glede (ne)javnosti zahtevanih podatkov premislili: na našo prošnjo so nam takoj sporočili imena ocenjevalne komisije. To so mag. Dominika Rozoničnik, Jurij Dolžan, Maja Supič, Janez Danijel in Ruth Martinčič, vsi uradniki z ministrstva. Niti nam pa včeraj niso bili pripravljeni odgovoriti na vprašanje, "katere so bile odločujoče kvalitete štirih izbranih programov v primerjavi z društvom Kvarkadabra", oziroma utemeljiti svoje odločitve. Sporočili so nam le, da so člani komisije "natančno proučili in vsako vlogo posamično ocenili", in sicer "na podlagi programov priloženega gradiva in ocen".