"Gre za zelo nazoren prikaz, kako resne in dolgoročne posledice ima lahko nespoštovanje načel točnosti in ažurnosti zbirk osebnih podatkov kot temeljnih načel varstva osebnih podatkov, ki bi se jih predvsem morali zavedati organi javnega sektorja," poudarja Pirc Musarjeva.
Informacijska pooblaščenka poudarja, da "velikokrat v današnjih časih slišimo argument 'saj nimam kaj skrivati, tu so moji osebni podatki', tudi evropske raziskave kažejo, da se posamezniki premalo zavedamo pomena posegov v zasebnost z izgovorom, da takšni posegi povečujejo varnost. A če ne zadostimo vsem kriterijem oziroma načelom varstva osebnih podatkov, potem lahko 'trpijo' tudi nedolžni," opozarja Pirc Musarjeva.
Namesto na počitnicah je Anglež v Ljubljani pristal v zaporu
Britanski državljan Kofi Sekyere, sicer športni novinar BBC, počitnic v Ljubljani ne bo pozabil. Zaradi zlorabe ukradenega potnega lista je najprej pristal v slovenskem zaporu, potem pa še na naslovni strani britanskega BBC-ja.
Kofi Sekyere se je zaradi zlorabe potnega lista, ki so mu ga ukradli, znašel na seznamu ljudi, za katere je bil izdan mednarodni zaporni nalog. Tja ga je pripeljal človek, ki je uporabljal njegov potni list in je bil obtožen goljufije.
Mislil je, da gre za šalo
Kofi je za BBC povedal, da je slovenska policija potrkala na njegova vrata že po prvi noči v Ljubljani, kamor je priletel, da bi se pridružil prijateljem na počitnicah. „Po dolgi pijanski noči sem pristal v svoji hotelski sobi. Okrog devetih zjutraj so me poklicali iz recepcije, češ, da me išče slovenska policija. Bil sem utrujen, zmeden in z mačkom. Ker je bil moj rojstni dan, sem bil prepričan, da gre za potegavščino prijateljev,“ je izjavil. Policisti so ga uklenili in s kombijem odpeljali v preiskovalni zapor. Povedali so mu, da je zaporni nalog prišel marca letos iz Nemčije.
„Spomnil sem se na rop pred sedmimi leti, v katerem je odvisnik vdrl v moje stanovanje. Med ostalim mi je ukradel tudi potni list. Izsledili so ga in obsodili, vendar potnega lista niso našli. Zato sem ga preklical in na vse skupaj pozabil,“ pripoveduje Kofi. „Na prvi pogled je bilo jasno, da slika na potnem listu, ki me je „spravil“ v zapor, ni moja, prav tako se nista ujemali osebni matični številki. Vse skupaj je bilo tako absurdno, da sem bil prepričan, da se bo zadeva razpletla v nekaj urah.“
Iz preiskovalnega v pravi zapor
Kofijeva predvidevanja se seveda niso izpolnila. Vestna slovenska policija ga je spravila na ažurno slovensko sodišče, kjer ga je natančno zaslišal preiskovalni sodnik. Ugotovil je, da Kofi, ki mu je pomagala britanska ambasada in mu dodelila celo prevajalca, ni zadovoljivo pojasnil svoje „vpletenosti“ v 450 tisoč evrov vredno goljufijo v Nemčiji in ga je poslal v zapor. Zdaj je Kofi spoznal, da s slovenskim sodstvom in policijo ni šale.
„Bil sem prestrašen. Nikoli dotlej še nisem bil na policijski postaji. V zaporu so mi dodelili svojo celico. Nisem mogel ne jesti ne spati. Vsakič, ko so odklenili vrata, sem upal, da me bodo spustili. Zjutraj so me iz preiskovalnega zapora premestili v pravega. Zdravnik me je pregledal, potem pa sem dobil zaporniška oblačila. Nisem mogel verjeti, da sem postal del slovenskega zaporniškega sistema in spraševal sem se, če me bodo kar pozabili tukaj,“ pripoveduje Kofi. „Med sprehodom sem opazil, kako nekdo zija vame. Vprašal me je, če sem po rodu iz Gane, in rekel sem, da sem. Začela sva se pogovarjati in ugotovil sem, da je v zaporu zaradi suma zlorabe otroka. Pomislil sem, da se v svojem običajnem socialnem okolju s takim človekom sploh ne bi srečal, tukaj pa se z njim sprehajam.“ Popoldne so Kofija znova odvedli na sodišče.
Dokazi britanske policije niso zadostovali
„Čeprav je britanska policija slovenskemu sodišču poslala vse potrebne dokumente, ki so dokazovali mojo zgodbo, mojo pravo identiteto in potrjevali, da sem v času goljufije v Nemčiji delal Londonu, so me poslali nazaj v zapor,“ nadaljuje Kofi. Tokrat je bil njegov sostanovalec Pakistanec, ki je tudi trdil, da je zaprt po nedolžnem. Znal je angleško in je bil Kofiju, ki se je počutil skrajno ponižanega in oropanega vsega človeškega dostojanstva, v veliko moralno oporo.
„Po še eni noči v zaporu mi je paznik zjutraj prišel povedat, da sem svoboden. Oba s sostanovalcem sva jokala, ko sva se poslavljala. Dali so mi pet minut, da pospravim stvari in zapustim celico,“ pripoveduje Kofi. Zunaj ga je že čakal brat, ki je priletel iz Velike Britanije, in osebje ambasade.
„Domov naj bi odletel naslednji dan in da bi čas hitreje minil, sva se šla z bratom sprehajati po Ljubljani. Verjeli ali ne, srečala sva enega od policistov, ki me je aretiral. Povedal mi je, da je vedel, da nisem pravi, vendar je moral opraviti svojo dolžnost, in dejal, da upa, da Slovenije ne bom ohranil v preveč slabem spominu,“ nadaljuje Kofi, ki pravi, da se mu Slovenija ni zamerila, bo pa kar nekaj časa trajalo, preden bo spet potoval brez skrbi. Čeprav so zaporni nalog zanj preklicali, je načrtovanje potovanje v ZDA odpovedal.
