Omenjeno apostolsko pismo Motu Proprio je Vatikan napovedal že konec junija. Cerkveni strokovnjaki so že takrat ocenili, da gre za poskus približevanja strogim konservativnim krogom, ki so zaradi po njihovem mnenju preveč posvetne nove maše zapustili katoliško cerkev.

Papežev namen je bil dejansko prav ta, saj je v spremnem pismu škofom svojo odločitev pojasnil z željo po spravi s cerkvenimi tradicionalisti, poroča dpa. "Gre za notranjo spravo cerkve," je zapisal papež. Ob tem je Benedikt XVI. navedel privržence skrajno konservativnega francoskega nadškofa Marcela Lefebvreja, ki so ga leta 1989 kot odpadnika izključili iz cerkve. Lefebvre je 1969 ustanovil Družbo svetega Pija, ki v celoti zavrača modernizacijo in odpiranje cerkve.

Kljub temu Benedikt XVI. poudarja, da ostaja latinska maša "izredna oblika" maše. "Redna oblika" katoliškega bogoslužja ostaja leta 1970 uvedena moderna oblika maše, pri kateri opravlja duhovnik molitve v jeziku vernikov.