Poročilo je pripravila delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere polnopravna članica si prizadeva postati Slovenija.
Glavni ocenjevalci skupine so se v januarju in februarju srečali s predstavniki 42 javnih inštitucij in na koncu na podlagi svojih ugotovitev oblikovali 24 priporočil, ki so obvezujoča, Slovenija pa bo morala o njihovem uresničevanju ustno poročati skupini OECD v roku enega leta in pisno v roku dveh let.
Ocenjevalci so kar nekaj priporočil namenili problematiki mednarodne korupcije, saj so bili po Kosovih besedah presenečeni, da Slovenija ni zabeležila niti enega primera mednarodne korupcije kljub temu, da ima specializirane organe pregona tako na policiji kot na tožilstvu. Skupina OECD je ugotovila, da so slovenski predkazenski postopki zelo zapleteni in se morajo poenostaviti, prav tako je treba spremeniti nekaj členov kazenskega zakonika, priporočajo pa tudi razjasnitev vloge tožilstva, policije in sodstva v kazenskih postopkih. Poročilo omenja tudi težavo sodnih zaostankov in vloge preiskovalnega sodnika. OECD skrbi dejstvo, da obstaja velika možnost vplivanja na neodvisnost policijskih preiskav, zato zahteva ukrepe tudi na tem področju, je naštel Kos.
Med pozitivnimi prizadevanji Slovenije v boju proti mednarodni korupciji OECD v svojem poročilu omenja učinkovit sistem zagotavljanja potrebnih podatkov organom drugih držav, vzpostavljanje posebnih preiskovalnih tehnik v preiskavah gospodarskega kriminala, trud Slovenske izvozne in razvojne banke pri sprejemanju najnovejših standardov OECD proti korupciji, pohvalila pa je tudi delovanje Slovenije v boju proti pranju denarja. Kos je izpostavil, da je pozitivno ovrednoteno tudi delovanje protikorupcijske komisije.
