31. maja 1988 v zgodnjih jutranjih urah sta namreč tedanja vojaška varnostna služba in služba državne varnosti izvedli sinhronizirani aretaciji. SDV je zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirala Janeza Janšo, vojaška varnostna služba pa je zaradi suma storitve istega kaznivega dejanja aretirala Ivana Borštnerja, takrat zastavnika JLA.
Janša je bil v trenutku aretacije komentator tednika Mladina, organi pregona pa so sumili, da je nezakonito pridobil vojaški dokument, ki je govoril o spremembah ravnanja enot vojaške policije ter o načrtih vojske za nadzor civilne sfere. Nekaj dni kasneje je SDV aretirala še novinarja Mladine Davida Tasiča, proti Franciju Zavrlu, uredniku Mladine, pa je vojaški tožilec junija 1988 vložil obtožnico, vendar se je Zavrl branil s prostosti. Vojaški tožilec je med procesom proti četverici, znani po kratici JBTZ, dokazoval, da je četverica izdala občutljivo vojaško skrivnost. Ker so trije obtoženci delali za tednik Mladina, je vojaški tožilec zatrjeval, da so želeli podatke iz dokumenta tudi objaviti. Vojaško sodišče je četverico obsodilo, v devetdesetih letih pa je slovensko vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, saj je izhajalo iz ocene, da je vsebina zaupnega vojaškega dokumenta kazala na nezakonito početje jugoslovanske armade.