Medtem ko se jim je z nekoliko zamude pridružil Dimitrij Rupel, med drugim "nesojeni" prvi urednik Nove revije in sourednik njene znamenite 57. številke, je na srečanju, na katerem so predstavili tudi jubilejno, tristoto številko, manjkal Boris A. Novak. Kot je pojasnil Grafenauer, se to zmeraj dogaja v skupinah, ki so "sinergijske" in ki se skušajo "ne glede na razlike v pogledih na posamične zadeve dokopati do sporazumnih rešitev".

REVIJA V NAJBOLJŠIH LETIH

Po besedah Hribarja, prvega urednika Nove revije, je ta od prve pa do zadnje številke ostala tako rekoč ista, torej "revija za mišljenje in pesništvo" oziroma "mesečnik za kulturo", ki izhaja iz različnih resnic: "Razlika je morda le v tem, da smo morali na izid prve številke čakati dve leti, to pa zato, ker smo tedaj sistematično stopnjevali kritiko vladajoče ideologije. Sicer smo zmeraj izhajali iz demokracije, pa tudi iz spoznanja, da nacionalna država lahko obstaja brez nje, ne more pa demokracija obstajati brez nacionalne države."

Na Hribarja se je navezal Rupel, ki je povedal, da je Nova revija trenutno v najboljših letih in da ob obletnici njenega izhajanja v nasprotju z običaji ne proslavljamo nečesa, kar bi se že končalo, temveč nekaj, kar se nadaljuje in je še zmeraj živo. Glede 57. številke je poudaril, da tedanja situacija ni bila tako preprosta, kot se to morda zdi danes: "Pri Novi reviji smo si namreč zelo prizadevali, da bi Jugoslavija, ko bi bila demokratična, ostala. Ko bi bilo po našem, bi bila vsa Jugoslavija članica Evropske unije."

KDO OCENJUJE MINULA DELA?

Po besedah Spomenke Hribar ni "nobena druga revija v slovenski prostor prinesla toliko sveta kot prav Nova revija". Kljub temu bi morali obletnico izhajanja Nove revije proslavljati z določeno zadržanostjo: "Ocena o tem, kaj je nekdo storil, namreč ne pripada njemu samemu, temveč tistim, ki so dediči ali celo žrtve njegovega dela."

Snoj, ki je bil na čelu Nove revije skupaj s Hribarjevo, je izhajal iz podmene, da ustvarjanje potrebuje prostost duha. Medtem ko je jasno, da je tega nekoč ovirala diktatura ideologije, bi bilo treba po njegovem premisliti, kaj nam svobodo krati danes: "Sveta brez tlačenja namreč ni."