"Razloge za iztisnitev malih delničarjev gre iskati tudi v vse večji koncentraciji lastništva v slovenskih družbah," pravi Borut Bratina z mariborske pravne fakultete in dodaja, da je izključitev manjšinskih delničarjev bolj značilna za manjše družbe, ki so bile preoblikovane v delniško družbo zaradi privatizacije.
"Če obstaja lastnik, ki ima v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež, to praktično sploh ni več javna delniška družba," pravi predsednik uprave borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bogdan Pušnik in dodaja, da je iztisnitev eden izmed zadnjih korakov prevzema. Po prevzemu se namreč družba načeloma umakne z borze in preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo, pojasnjuje Pušnik. Če bi namreč večinski lastnik načrtoval nadaljnjo prodajo, mora iz lastniške strukture iztisniti še preostale male delničarje, saj marsikateri kupec po njegovem mnenju ne bi želel kupiti družbe, v kateri je več malih delničarjev. Iztisnitev pa, kot pravi Pušnik, omogoča tudi določene nižje stroške za samo družbo.
Matej Lahovnik z ekonomske fakultete iz Ljubljane pravi, da novi zakon o gospodarskih družbah zagotavlja dobro zaščito malih delničarjev v primeru njihove izključitve, vendar pri tem opozarja tudi na morebitne težave. Ena večjih je po njegovem mnenju ta, da mali delničarji ne poznajo vseh svojih pravic, kar velja predvsem za certifikatne delničarje. Drug problem, ki ga omenja, je, da se z delnicami družb, ki ne kotirajo na borzi, trguje nepregledno, zaradi česar mali delničarji sploh ne morejo izvedeti, kolikšna je poštena vrednost njihovih deležev. V tem primeru jim Lahovnik svetuje, da prek sodišča zahtevajo revizijo, ki bo pokazala pravo vrednost družbe.
