Objekt naj bi namesto na barjansko poplavno obrobje ob Cesti dveh cesarjev umestili in postavili sredi mesta, na neizkoriščenem mestnem zemljišču med Parmovo in Kurilniško.

Muslimani, ki živijo v Sloveniji, so dali prvo pobudo za gradnjo džamije v Ljubljani že leta 1969. Lokacija ob Parmovi ulici pa je že sedma po vrsti, ki so jo v MOL predvideli za gradnjo džamije oziroma IKC. Ostaja upanje, da bo ta sedma lokacija v MOL vendarle dokončno potrjena in zemljišče kmalu namensko prodano. "Iz MOL nas sicer obveščajo o pripravah za namenitev in prodajo predvidenega zemljišča za gradnjo džamije, vendar smo zaradi dosedanjih slabih izkušenj postali previdni. Ničesar več ne verjamemo na besedo. Čakamo, kdaj bomo dobili črno na belem napisano, da lahko odkupimo parcelo in na njej objekt tudi dejansko gradimo," je poudaril tajnik islamske verske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. Prepričan je, da slovenska islamska skupnost po pridobitvi zemljišča ne bo imela težav z zagotovitvijo denarja za gradnjo pomembnega objekta, saj je med muslimani, ki živijo v Sloveniji, nekaj zelo premožnih ljudi.

"Maja bomo podpisali predpogodbo za zemljišče z muslimansko skupnostjo. Potem pa je vse odvisno od njih, kdaj bodo imeli denar za gradnjo. Mi jim bomo zagotovili namembnost lokacije. Ta predmet prodaje bomo dali v obravnavo na sejo mestnega sveta in mislim, da bo velika večina za. S tem bo za nas stvar končana," je v nedavnem intervjuju za Mladino povedal ljubljanski župan Zoran Janković.

Sicer pa so bili na upravi MOL zelo skopi z odgovori na vprašanja, kako napredujejo z urejanjem lastništva za prodajo zemljišča ob Parmovi in z določitvijo njegove (nove) namenske rabe. Vodja službe za občinske lokacijske načrte in prenovo v mestnem urbanističnem oddelku Alenka Pavlin je pojasnila, da nameravajo v skladu z novim zakonom o prostorskem načrtovanju izdelati "občinski podrobni prostorski načrt" (po starem občinski lokacijski načrt) za širše območje, v katerem naj bi postavili IKC. "Predvidevamo, da bo osnutek tega dokumenta izdelan konec leta," je ocenila Pavlinova. Najprej morajo namreč izvesti urbanističnoarhitekturni natečaj, ki bo podlaga za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Vodja mestnega oddelka za gospodarjenje z zemljišči Nataša Turšič je povedala, da je MOL lastnica približno 11.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča, potrebnega za gradnjo islamskega centra, in da ima ima že pripravljeno cenitveno poročilo. Vse gradivo pripravljajo za obravnavo na pristojni komisiji MOL. "Istočasno pa se odkupuje tudi potrebno zemljišče od zasebnikov," je omenila Turšičeva.

Mestnim urbanistom je muslimanska skupnost že pred časom predložila zahtevane podatke o vseh predvidenih prostorih znotraj objekta. "Glavni bo sakralni molilni prostor, poleg tega načrtujemo dve umivalnici, učilnico za verouk, knjižnico s čitalnico, konferenčno dvorano, družabni prostor oziroma restavracijo, prostor za mlade, nekaj pisarn in stanovanj za uslužbence (imame) ter kabinet za muftija," je naštel Nevzet Porić.