Tekmeca sta v zadnjih dneh ponujala svojo vizijo prihodnje Francije, približno 44,5 milijona volilnih upravičencev pa bo s svojimi glasov odločilo, kateri od programov jim je bolj blizu.

V prvem krogu volitev 22. aprila, ki ga je zaznamovala visoka, 83,77 odstotna, volilna udeležba, je največ, 31,18 odstotka, glasov zbral kandidat vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP) Sarkozy, medtem ko je Royalovo podprlo 25,97 odstotka volivcev. Tudi v ponedeljek objavljena raziskava inštituta TNS-Sores pred odločilnim krogom kaže na zmago nekdanjega notranjega ministra z 52 odstotki podpore, tekmica pa naj bi zbrala 48 odstotkov glasov.

Pomembno, če ne že odločilno, bo drevišnje televizijsko soočenje obeh tekmecev, ki sta se v zadnjih dneh kampanja borila tudi za 6,8 milijona volivcev, ki so 22. aprila podprli tretjeuvrščenega kandidata desnosredinske Zveze za francosko demokracijo (UDF) Francoisa Bayrouja. Slednji se je tako znašel v središču zanimanja, vendar v nasprotju s pričakovanju svojim volivcev ni dal navodil, za koga naj glasujejo v nedeljo.

Sarkozyja je Bayrou označil za nevarnost demokraciji, po drugi strani pa tudi zavrnil možnost zavezništva s kandidatko socialistov. Vodja UDF, ki napoveduje oblikovanje nove Demokratske stranke na junijskih parlamentarnih volitvah, namreč globoko nasprotuje gospodarskim predlogom Royalove, ki se po njegovem mnenju preveč zanašajo na posredovanje države.

Oba glavna tekmeca za predsedniški položaj sta se volivcem skušala približati z različnimi obljubami. Sarkozy je obljubil, da bo prekinil politiko preteklih vlad. Zavzema se za "bolj fleksibilen" trg dela in zaščito delavcev, 35-urni delavnik pa po njegovem pomeni absurd. Predlaga nižje davke, s pomočjo katerih bi oživeli gospodarstvo, zavzema se tudi za stroge ukrepe proti nezakonitim priseljencem. Želi znižati število vladnih uslužbencev in omejiti moč sindikatov, njegova kampanja pa je bila še v znamenju vprašanj etike in narodne identitete. V zvezi s slednjim je predlagal oblikovanje ministrstva o priseljevanju in narodni identiteti ter izzval mnoge kritike.

Kandidatka socialistov je v programu stotih točk izpostavila boj proti revščini in brezposelnosti ter se zavzela za zaščito obstoječega socialnega modela. Predlaga povečanje vladnih izdatkov, zlasti za programe dela in minimalne plače, in zvišanje minimalne plače s 1250 na 1500 evrov. V stališču glede 35-urnega delovnika je bolj pragmatična in meni, da ima ta tako prednosti kot slabosti, ki jih želi izboljšati.

Francoski volivci predsednika volijo neposredno, njegov mandat pa traja pet let. Predsednik med drugim imenuje predsednika vlade, na njegov predlog pa tudi imenuje in odstavlja ministre, predseduje ministrskemu svetu, po posvetovanjih s predsednikom vlade ter predsednikoma obeh domov pa lahko razpusti narodno skupščino. Francoski predsednik igra posebej vidno vlogo v zunanji politiki države. Komu bodo namenili ta pooblastila, bodo volivci v nedeljo odločali med 8. in 20. uro, ko bodo po zaprtju volišč že znane prve projekcije izidov. Uradni izidi bodo znani 10. maja.