"Če rešitve odprtih vprašanj meje ne bo mogoče najti dvostransko, naj pri tem posreduje tretja stran," se glasi neuradni prevod nemške različice dopolnila. Predlog je Swoboda označil kot precej "posplošen", saj v njem nista izrecno omenjeni niti arbitraža niti Slovenija.

S takšno rešitvijo sta slovenska poslanca Alojz Peterle (EPP/Nsi) in Borut Pahor (PES/SD), ki dejavno spremljata oblikovanje spornega poročila, zadovoljna. "Ustrezna rešitev bi omenila morebitno posredovanje tretje strani, toda le pod pogojem, da je to zapisano tako, da velja za urejanje odprtih vprašanj z vsemi sosednjimi državami Hrvaške," sta poudarila v skupni izjavi po dopoldanskem srečanju s Swobodo.

Hkrati sta Peterle in Pahor poudarila, da se iz poročila ne bi smel črtati del, ki tako slovensko kot hrvaško vlado poziva, naj izkoristita vse razpoložljive priložnosti za dogovor o odprtih vprašanjih meje, pri čemer naj upoštevata tudi dosedanje dogovore in sklepe Evropskega sveta iz junija 2004. Omenjeni dogovori naj bi vključevali tudi sporazum Drnovšek-Račan, evropski sklepi pa se nanašajo na ekološko ribolovno cono.

Posselt brez dlake na jeziku

"Hrvaška in Slovenija morata bilateralno rešiti mejni spor, vse skupaj pa ne sme vplivati na vstop Hrvaške v Evropsko unijo," je danes v Bruslju izjavil nemški zastopnik Evropskega parlamenta Bernd Posselt.

Posselt je omenjeno izjavo danes zaupal hrvaškim novinarjem. Kot je znano, se bo naslednji teden v evropskem parlamentu v Strasbourgu odvilo glasovanje o napredku Hrvaške na svoji poti proti Evropski uniji.

"Slovenijo smo takrat sprejeli medse"

"Mislim, da bo resolucija zahtevala, da se obe strani lotita bilateralne rešitve mejnega spora, še preden začne Slovenija predsedovati EU, to pa bo januarja 2008. Slovenija mora vedeti, da, čeprav ni imela še rešenih mejnih sporov z Italijo, smo jo takrat sprejeli medse. Nima pravice, da sedaj ta prehod otežuje Hrvaški," še dodaja Posselt.

Naslednji teden se bo pred evropskimi parlamentarci obelodanil načrt resolucije obmejnega spora, ki ga je orisal Odbor za zunanjo politiko 27. marca letos.

Kot trdijo nekateri hrvaški mediji, naj bi bile besede v omenjenem načrtu pozitivno naravnane do Hrvaške, obžalujejo pa dejstvo, da je odpadel del amandmaja, ki bi ob neuspešnem bilateralnem sporazumu dal prednost arbitraži.

Posredovanje tretje strani?

Zadnja verzija poročila o napredku Hrvaške na poti v EU naj bi sicer namesto poziva k rešitvi odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško z "arbitražo" vključevala poziv k rešitvi "s posredovanjem tretje strani".

Prav tako naj bi poziv "posplošili", tako da naj se ne bi več nanašal le na Hrvaško in Slovenijo, temveč na "Hrvaško in sosednje države", je pojasnil odposlanec Swoboda.

Prepuščeno državam

Odločitev o vrsti posredovanja tretje strani naj bi bilo tako prepuščena državama. Takšno besedilo naj bi bilo sprejemljivo tudi za Slovenijo, ki je pozivu k arbitraži nasprotovala, je povedal Swoboda po srečanju s slovenskima evropskima poslancema Alojzom Peterletom (EPP/NSi) in Borutom Pahorjem (PES/SD), ki dejavno spremljata oblikovanje poročila.

Na sestanku s Swobodo smo se "v duhu prizadevanj za ureditev odprtih vprašanj" strinjali o vključitvi možnosti "rešitve s posredovanjem tretje strani", če dogovora ne bo mogoče doseči dvostransko, je potrdil Peterle. "To je kompromis, sprejemljiv za obe strani, ki ne deli, temveč prispeva k rešitvi," je menil.

"Ena in druga stran je poskusila uravnotežiti besedilo in ta poskus uravnoteženja se je ustavil na meji, ki je za Slovenijo sprejemljiva," je potrdil tudi Pahor, ki prihaja iz enake stranke kot Swoboda. To naj bi bilo to, je menil Pahor, a dodal, da so presenečenja seveda kljub temu še vedno mogoča.

Kljub tem poskusom uravnoteženja pa še ni jasno, kaj bo z drugo sporno točko besedila - pozivom k upoštevanju doslej sklenjenih sporazumov in sklepov Evropskega sveta pri reševanju vprašanj meje, ki je bil v poročilo vključen na pobudo Slovenije in konec marca tudi potrjen na glasovanju v zunanjepolitičnem odboru parlamenta.

Po neuradnih podatkih naj bi poročevalec v senci o napredku Hrvaške Bernd Posselt (EPP) v prizadevanjih za uravnoteženje besedila predlagal umik omembe doslej sklenjenih sporazumov in sklepov Evropskega sveta glede reševanja dvostranskih problemov. Za omembo teh se Slovenija zavzema.

V skupini liberalcev, iz katere je tudi tretji slovenski poslanec, ki spremlja oblikovanje poročila, Jelko Kacin (ALDE/LDS), pa bodo predlagali dopolnilo, ki poziva k upoštevanju tristranskega dogovora glede ribolovne ureditve v Jadranu, doseženega med Italijo, Hrvaško in Slovenijo 4. junija 2004 v Bruslju. Dopolnilo bo vložil italijanski poslanec Alfonso Andria.

Rok za oddajo predlogov sprememb poročila o napredku Hrvaške se izteče danes ob 18. uri, kmalu zatem pa naj bi bili vsi dokončni predlogi sprememb poročila tudi javno objavljeni.

Poročilo o Hrvaški, o katerem bodo evropski poslanci glasovali prihodnji četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ni zavezujoč dokument, temveč le opazen politični signal. "Resolucija parlamenta bo stranema pomagala najti dvostransko rešitev, ki bi morala biti dosežena pred slovenskim predsedovanjem," vrednost dokumenta ocenjuje Posselt.

Poročevalec v senci je sicer danes opozoril, da "Slovenija nima pravice blokirati članstva Hrvaške v EU zaradi odprtih vprašanj meje". "Jasno je treba povedati, da smo Slovenijo sprejeli kot članico, preden je rešila te probleme," je pojasnil v pogovoru s hrvaškimi novinarji v Bruslju.