Več je seveda takšnih, ki se šolanju posvetijo po končani karieri, nekaj športnikov pa se ni zadovoljili le z diplomo, temveč so si kasneje pridobili še magistrske in celo doktorske nazive. S slednjim se tako lahko na primer pohvalijo nekdanji kajakaš in dobitnik olimpijske srebrne kolajne iz Atlante leta 1996 Andraž Vehovar (doktor metalurgije), kolesar na stezi Matjaž Leskovar (doktor jedrske fizike), ki je osvojil 20 naslovov državnega prvaka in ima v lasti ali solasti večino državnih rekordov ter svetovni prvak v smučarskih skokih iz Predazza leta 1991 Franci Petek (doktor geografije). "Že tako ima zgolj en odstotek fantov, ki se začnejo ukvarjati s skoki, možnost, da uspejo kot tekmovalci, znotraj tega enega odstotka pa spet zgolj peščici uspe, da si s skoki zagotovi eksistenco. Če ne delaš zraven tudi šole, se hitro znajdeš pred krutim dejstvom, da nisi ne vrhunski skakalec niti nimaš podlage za kakšno drugo kariero. Sistem bi moral biti tako zelo trden, da bi morali vsi končati vsaj srednjo šolo. Sam sem imel srečo, da sem imel načelne starše z jasnimi principi, kjer ni bilo debate. Da se razumemo, tudi sam sem imel v šoli cveke, vendar pa sem jih vedno popravil. Nisem pa si drznil ne narediti letnika," se je o smiselnosti študija razgovoril Franci Petek.
Žlogar bi pravo združil s športom
Med tistimi redkimi vrhunskimi športniki, ki so trenutno še aktivni in ob tem redno študirajo, ali pa so študij že zaključili, je tudi slovenski nogometni reprezentant in nekdanji član Izole, Primorja, Gorice in Olimpije ter zdajšnji igralec Anorthosisa iz Famaguste na Cipru Anton Žlogar, ki je pred časom končal študij prava. "Ključno je, da se pri sebi trdno odločiš, da boš stvar izpeljal. Potem je lažje, saj veš, da moraš ves prosti čas podrediti enemu cilju. Sam sem tako čas za študij izkoriščal zjutraj, ko sem vstajal zelo zgodaj in se nato učil do treninga, ter med dopoldanskim in popoldanskim treningom. Je bilo pa potrebnega zares veliko odrekanja in discipline," se danes spominja Žlogar, ki mu ni žal, da se je vzporedno s kariero vrhunskega športnika odločil še za zahteven študij, pa čeprav je zaradi tega nogomet nemalokrat trpel: "Sploh v mlajših letih, saj sem zaradi tega zavrnil kar nekaj ponudb iz tujine. A po drugi strani te finančno niso bile tako močne, da bi si z njimi zagotovil eksistenco. V tujino sem se zato prvič odpravil šele po koncu študija." Tudi Žlogar pravi, da je izobrazba zelo pomembna, po koncu kariere pa namerava znanje prava združiti z udejstvovanjem v športu. "Kakšna funkcionarska vloga mi na primer zelo diši, trenerski poklic ali kaj podobnega pa zaenkrat sploh ne."
Osovnikar bo zobozdravnik
V športu pa po koncu kariere ne namerava ostati najhitrejši evropski belopolti atlet in dobitnik bronaste kolajne z lanskega evropskega prvenstva Matic Osovnikar, ki mu pri študiju stomatologije do konca ne manjka več veliko. "Ko bom zaključil s tekmovanji, nameravam biti zobozdravnik. V Škofji Loki imamo zobno ordinacijo, kjer mama že nestrpno pričakuje, da ji priskočim na pomoč. Delo v športu me vsaj zaenkrat ne zanima," je odločen Osovnikar, ki je tačas na pripravah v Los Angelesu, o združevanju študija z vrhunskim športom pa pravi: "Z nekaj kompromisi sem stlačil program treningov v urnik predavanj in vaj na fakulteti. Na kakšnem predavanju sem bil potem preutrujen za zbrano poslušanje, ali pa sem prišel na trening in me je bolel hrbet od sedenja, ampak nič takega, zaradi česar bi obupal. Če so trpeli rezultati, bi težko ocenil, zagotovo pa sem kdaj bolj površno opravil kakšen trening ali ga celo izpustil. Toda dolgoročno mi to ni škodilo. Po drugi strani se mi je študij zdaj zavlekel, saj so se zaradi večjih uspehov pojavile nove obveznosti, vezane na športno kariero, ki me ovirajo pri študiju."
