Če je še pred časom veljalo, da na balkanske borze vlagajo predvsem pogumni borzni specialisti, ki dobro poznajo svoj posel, to danes ne velja več. Zdaj so balkanske borze preplavili večinoma finančno neuki vlagatelji, ki vrednostne papirje kupujejo s svojimi zadnjimi prihranki ali celo z dragimi podojili, samo da bi postali del te bogate zgodbe o uspehu. Na balkanske borze se zliva ogromna količina svežega denarja, ki nima veliko možnosti, da se korektno razporedi med kakovostne naložbe. Izbor dobrih podjetij je relativno ozek, zato ne preseneča, da so tečaji najbolj uglednih podjetij v zadnjih mesecih dobesedno eksplodirali. Ogromna količina denarja se seli tudi v manjša, veliko bolj tvegana podjetja. V zadnjih mesecih rastejo celo delnice podjetij, ki so v stečaju in za katere ne obstaja nobena zdrava logika, ki bi upravičila njihovo rast. Vsekakor izjemno nevarne razmere, ki se bodo za marsikoga končale žalostno.

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev vsekakor ni prepoznavna po slabih donosih. Prej obrnjeno. Tečaji so več kot desetletje rasli relativno umirjeno, vendar so kljub temu številni vlagatelji odlično zaslužili. Večjih in bolečih korekcij pravzaprav ni bilo. Na balkanskih borzah (Hrvaška, Bosna, Srbija, Črna gora in Makedonija) se vse odvija s svetlobno hitrostjo. Za kar smo pri nas potrebovali več kot desetletje, se je na Balkanu zgodilo v letu ali dveh. Tako ekstremne rasti borznih tečajev vsekakor ne moremo upravičevati z neverjetno visoko gospodarsko rastjo, ker te enostavno ni. V Bosni lahko preštejemo podjetja, ki so objavila zares odlične poslovne rezultate, zgolj na prste ene roke. S poslovnimi rezultati, bilancami stanja in s finančnih kazalniki podjetij se tako in tako ne ukvarja več skoraj nihče. Torej do tako ekstremnih rasti prihaja v večji meri zgolj zaradi ogromnega povpraševanja po delnicah. Da se bo negativna borzna korekcija zgodila, je kot na dlani. Bistveno je predvsem, kdaj se bo zgodila, zato je med drugim pametno spremljati prilive in investicijska dejanja skladov, ki bodo do zadnjega branili borzne tečaje.

Tudi v zadnjem tednu je v Bosni veljalo, da tečaji niso tako visoki, da ne bi mogli biti še mnogo višje. Še najmanj se je zvišal (+0,2 odstotka) borzni indeks sarajevskih investicijskih skladov BIFX, ki je v preteklosti razveseljeval vlagatelje z ekstremnimi stopnjami rastmi. Indeks sarajevskih podjetij SASX 10 je pridobil odličnih 12,54 odstotka, kar pa ni nič v primerjavi z podražitvami, ki so jih zabeležila nekatera sarajevska podjetja. Energoinvest se je tako podražil za slabih 38 odstotkov, gradbeno podjetje Hidrogradnja za 36 odstotkov, BH Telecom za 33,5 odstotka in naftno podjetje Energopetrol za 38 odstotkov. Pri tem ne gre pozabiti, da so to v večini primerov največja in najuglednejša bosanska podjetja. Nič drugače ni bilo v Banjaluki, kjer so se najbolj dražila podjetja iz elektroenergetskega sektorja, kar potrjuje tudi 7,78-odstotna rast borznega indeksa ERS 10. Največ poslov je bilo opravljenih z delnicami Telekoma iz Republike srbske, ki so se v minulem tednu podražile še za nadaljnjih 4,62 odstotka. Med privatizacijskimi skladi se je najbolj podražil (+16,43 odstotka) PIF Euroinvestment. Upamo lahko le, da se vretje v balkanskem loncu za mnoge ne bo končalo tako kot že nekajkrat do zdaj. Torej žalostno.