Uradnega vzroka, zakaj se je tudi on znašel v nemilosti, nam kancler Velikega priorata SMVR Avstrije Richard von Steeb ni hotel razkriti oziroma na naša vprašanja tako glede Kunstlja kot o drugih dogajanjih v slovenski asociaciji ni želel odgovarjati, saj, kot je povedal, postopki še potekajo. Nekateri člani slovenskega društva pa vidijo vzrok za suspenz Marka Kunstlja v njegovem vztrajnem podpiranju Jožeta Osterca na čelu slovenskega društva in njegovem nesprejemanju "prisilnega upraviteljstva" avstrijske asociacije nad slovensko.
Marko Kunstelj tega, da se je znašel v suspenzu, ni hotel komentirati, saj gre, je dejal, za postopek v organih reda. Nekateri drugi člani asociacije pa so nam namignili, da naj bi Kunstelj sodil v tako imenovano liberalnejšo strujo, v katero sodita tudi Osterc in Šter. Tej struji druga, ortodoksnejša, v katero sodijo Anton Drobnič, Jožef Bernik, Lovro Šturm, baronica Kristina Lazarini, Aleš Weingerl in Jože Strgar (Andrej Šter jo je označil kot "prevratniško kliko"), očita, da se ne zaveda pomembnosti reda, da neti prepir in nekonstruktivno razpravlja. A jim liberalnejša struja odgovarja, da je "prevratnikom" pomembno le, da se ob cerkvenih slovesnostih gnetejo v prvih vrstah in da nosijo malteški križ, z intrigantskim ravnanjem pa so šli celo tako daleč, da samostojne slovenske asociacije ni več. Tako naj bi Marko Kunstelj avstrijskemu predstavniku večkrat pokazal, da želi samostojno slovensko asociacijo, saj naj bi se s tem namenom tudi osamosvojili. Prav tako naj bi se vztrajno upiral predaji dokumentacije o finančnem poslovanju društva in pritiskom, naj odstopi z mesta blagajnika.
Da razmere v slovenski asociaciji niso zgledne, kaže tudi osip članov. Tako je mogoče iz pisma Richarda von Steeba članom slovenske asociacije razbrati, da po lanskem zaprosilu, naj člani ponovno dajo izjavo, ali ostajajo v redu, te izjave ni dalo kar pet članov. To pomeni, da bo članov slovenskega društva, če bo prišlo tudi do izključitev tistih, ki so v suspenzu, le še okoli dvajset.
