Začel je z "ugotovitvijo" - ta pa je v njegovih ustih in načinu, kot jo je povedal, zvenela kot aksiom - da je pri filmu glavna stvar denar. Brez denarja ni mogoče narediti filma, in če film, za katerega ste vendarle dobili denar, ne prinese nobenega denarja, se lahko poslovite od naslednjega filma. Naj si nadebudni mladi filmarji, slušatelji scenaristične šole, to zapomnijo, seveda zveni depresivno, ampak takšna so dejstva kinematografskega trga. Brock je navedel tudi dokaze: v Veliki Britaniji na leto posnamejo okoli 100 filmov, le kakšnih 70 odstotkov pa jih dobi distribucijo in samo štirje lanski filmi so pokrili svoje stroške in prinesli še nekaj dobička (povprečni predračun za britanski film je okoli 2 milijona funtov ali 700 milijonov tolarjev, toda v Scottovega Gladiatorja so Britanci vložili 90 milijonov funtov, kar je le nekaj manj, kot sicer znese vsota za celoletno nacionalno filmsko produkcijo).

In kaj naj to pove mladim ali bodočim scenaristom? Pove jim to, da naj rajši pišejo romane ali pesmi, če pa nameravajo vseeno vztrajati pri filmu, potem morajo misliti na to, kako bi napisali takšen scenarij, ki bo všeč distributerju. Torej niti ne producentu, kaj šele kakšni "jebeni" programski oziroma scenaristični komisiji pri nekem slovenskem ali evropskem skladu, ampak distributerju. Ljubi bog, takšen nasvet bi težko slišali tudi od zadnjega hollywoodskega birokrata, v Ljubljano pa ga je prišel razglašat sam predstavnik vladnega Film Concila in "doktor" scenaristike oziroma strokovnjak za "script doctoring"!

Nekaj mladih slušateljev se je poskušalo izvleči iz globoke depresije, v katero jih je potunkal scenaristični "doktor", in ugovarjati, češ da npr. filmi danske "Dogme" in še mnogi drugi, tako evropski kot ameriški filmi dokazujejo, da se jim nikjer ne pozna, da bi bili narejeni z mislijo na distributerja. In res je Brock brž poskušal svoj aksiom malce ublažiti, češ da jim ne vsiljuje receptov, ampak jih le opozarja, na kaj vse morajo pri pisanju scenarija misliti, torej ne le na distributerja, marveč tudi na žanre. Ali je kdo med vami že napisal kakšen scenarij za žanrski film? Ali je sploh kdo pomislil na filmske žanre? Že, ampak kakšen smisel se ima meriti s Hollywoodom npr. v akcijskem filmu, je zanimalo nekatere slušatelje. Velja vsaj poskušati, je svetoval Brock, ki sicer misli, da se bo še vedno lahko vrnil k pisanju romanov, če bo pogorel kot filmski finančnik. Za ljubljansko scenaristično šolo bi že bilo bolje, da bi rajši povabila Brocka takrat, ko bo spet pisal romane.