K oceni tega sivega polja ne pripomorejo niti podatki izpred nekaj let, ko so med nekakšno amnestijo po sprejetju novega zakona o orožju takšni in drugačni ljubitelji legalizirali kar okoli 6600 kosov orožja. Prav z neregistriranim orožjem sta povezani tudi tragediji, v katerih je v zadnjih desetih dneh umrlo pet ljudi, motiv zadnjega dejanja v Veliki Dolini pri Brežicah pa še vedno ostaja neznanka.
Sobotno nočno dogajanje sredi sicer mirne Velike Doline v bližini hrvaške meje v brežiški občini bo v tem kraju z nekaj manj kot 150 prebivalci očitno še dolgo glavna tema pogovorov. Iz skopega policijskega sporočila smo lahko izvedeli le to, da je 44-letni priseljenec Herman Smrečnik iz za zdaj še neznanega vzroka najverjetneje želel obračunati z nekom iz sosedstva, zaradi česar se je oborožil z bombami in drugimi eksplozivnimi sredstvi, ki naj bi jih imel podobno kot teroristi na Bližnjem vzhodu privezane okoli telesa, pri sebi pa naj bi imel tudi pištolo.
Na svojem pohodu iz spodnjega zahodnega dela vasi proti trgu pred vaško cerkvijo naj bi sicer zelo delaven obrtnik ter zakonski mož in oče treh odraščajočih otrok s sabo najprej vlekel najbližja soseda, ko pa naj bi se mu ta izmuznila, si je za talko ali osebni ščit zaradi posredovanja dveh policistov izbral še 42-letno Marjano Hostnik iz hiše ob cerkvi. Z njo in njeno družino po naših informacijah naj ne bi bil nikoli v slabih odnosih. Skupaj z oškodovankinim možem naj bi občasno celo nastopal z igranjem na harmoniko.
Pogajalca ni bilo
Precej napete trenutke, ki so jim bili priče tudi ljudje iz bližnje gostilne ter sosednjih hiš, so prekinili streli iz policijskega orožja in eksplozija Smrečnikove bombe. Posledica takšnega razpleta so bili mrtev "bombaš", v eksploziji bombe hudo ranjena Hostnikova, ki se nahaja na oddelku za intenzivno nego ljubljanskega kliničnega centra, ter lažje ranjeni policist. Nekateri ljudje v Veliki Dolini menijo, da bi se bilo nočnemu streljanju in krvavim posledicam ob drugačnem pristopu organov pregona morda dalo tudi izogniti. Pričakovati je, da bo odgovor na to vprašanje dala preiskava, ki jo po nalogu generalnega direktorja policije Jožeta Romška opravlja posebna preiskovalna ekipa.
V takšnih primerih policisti navadno na pomoč pokličejo posebno enoto, usposobljeno za pogajanja s storilci podobnih dejanj. Vendar v primeru Velike Doline za strokovno pomoč očitno ni bilo dovolj časa, saj se je vse skupaj zgodilo prehitro. Tovrstnih primerov, ko je storilec nekomu grozil z razstrelitvijo, je bilo v Sloveniji že kar nekaj, kot pravi profesor za kriminalistično psihologijo na fakulteti za policijsko-varnostne vede dr. Peter Umek, pa so razlogi za tako ekstremno ravnanje precej različni. "Največkrat so povezani z nesporazumi v družini, pa tudi s potencialno deložacijo iz stanovanja ali poskusom samomora. Leta 1993 smo se na primer srečali tudi s primerom, ko je neki moški na Fernetičih grozil, da bo vse razstrelil, vendar se je izkazalo, da je imel možakar duševne motnje, medtem ko je pred slabimi tremi leti 55-letni Štanjelčan grozil, da bo razstrelil železniški most med Štanjelom in Branikom. V tem zadnjem primeru pa gre očitno za neke sosedske zamere."
Med vzroki osebne težave
Vendar Umek zatrjuje, da takšne reakcije ljudi večinoma niso povezane z duševnimi motnjami, torej boleznijo, pač pa z osebnimi težavami. "Gre predvsem za nesposobnost reševanja kriznih situacij, storilci tako ekstremnih dejanj pa želijo s tem opozoriti na svoje težave in jih reševati." Policijski pogajalci so bili na dosedanjih intervencijah vselej uspešni, saj so zaplete rešili ali vsaj omogočili specialni enoti, da je uspešno zaključila zadevo, zato Umek ocenjuje, da je možnost za rešitev takšnih situacij pri nas velika. Ob tem pa priznava, da se v Sloveniji še nismo srečali s premoženjskimi delikti na tem področju, denimo z neuspešnim bančnim ropom, ko bi nato kriminalci zadrževali talce in po možnosti še grozili z eksplozivom.
Odgovora na vprašanje, ali so policisti v primeru Velike Doline ravnali primerno, Umek kljub vsemu ne želi tvegati, saj po njegovem o primeru ni dovolj informacij, da bi lahko podal takšno oceno. "Dejstvo pa je, da se je tokrat vse skupaj dogajalo prehitro, da bi lahko v posredovanje vključili policijsko pogajalsko skupino," dodaja profesor psihologije.
