Kaže, da ta jezera vplivajo na hitrost premikanja ledu iz notranjosti proti morju. Kot so razložili v časopisu Nature, sta razumevanje in spremljanje vplivov jezer na led zelo pomembni za analizo vplivov podnebnih sprememb.

Jezera in novo življenje

Jezera so našli s pomočjo radarjev in satelitov ter posnetkov, ki so jih na tem območju naredile znanstvene odprave v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Da obstajajo, so ugotovili zato, ker na površini ledu ustvarjajo različne oblike. Doslej so pod ledom Antarktike našli okoli 150 jezer, naslednja odprava, ki bo nadaljevala njihovo raziskovanje, pa je predvidena za prihodnje leto.

Jezera pa niso edino nedavno odkritje na Antarktiki. Raziskovalci so našli vsaj 30 nenavadnih bitij. Nekatera od njih so po besedah vodje ekspedicije Juliana Gutta podobna hobotnicam, koralam in rakom, našli pa so jih v tamkajšnjih hladnih vodah, v enem najpristnejših morskih okolij. Znanstveniki so v vodah, ki obkrožajo Antarktiko, našteli okoli 1000 vrst živih bitij, na katere naj bi vplivalo taljenje zaledenelih površin, ki prekrivajo morsko gladino.

Deviška geografija

"To je deviška geografija. Če ne ugotovimo, kakšno je to območje zdaj, po razpadu ledene ploskve, in katere vrste živijo tam, čez 20 let ne bomo imeli osnove, da bi vedeli, kaj se je spremenilo in kako je globalno segrevanje vplivalo na morski ekosistem," je opozoril član odprave Gauthier Chapelle. Razpad ledu je omogočil preživetje živim bitjem tudi tam, kjer prej življenje ni bilo mogoče. Strokovnjaki so hoteli izvedeti, kakšne spremembe v tam živečih bitjih so nastale po razdoru ledene ploskve, in ugotovili, da je približno 95 odstotkov živali, ki so jih našli, verjetno avtohtonih, le pet odstotkov pa naj bi bilo tistih, ki so se na to območje preselile po zrušenju ledenih polic.

"Življenje na morskem dnu se na podnebne spremembe v teh okoljskih razmerah očitno odziva zelo počasi. Potrebuje več sto do več tisoč let, da se bo nova skupnost popolnoma razvila, če se bo to sploh zgodilo," je zaključil Gutt, ki bo sodeloval tudi pri največjem polarnem raziskovalnem programu v okviru mednarodnega polarnega leta, ki se bo uradno začelo 1. marca. Več na www.dnevnik.si