Kanadski projekt povezuje več kot 60 muzejev in galerij, arheoloških ter drugih kulturnozgodovinskih znamenitosti in je na voljo na spletni strani <%L="http://www.chin.gc.ca">www.chin.gc.ca<%L>. Kanadski muzej 21. stoletja je 22. marca v torontski Art Gallery of Ontario slovesno odprla ministrica za dediščino Sheila Copps. To je spletni muzej njihove informacijske mreže za dediščino, povezujoč v celoto visoko strokovne ustanove in povsem ljubiteljska ali prostovoljna združenja, ki jih zanimata kanadska umetnost in dediščina. VMC je brezplačno dostopen vsem in ima povsem strokovne povezave za vse muzejske profesionalce in raziskovalce. V mreži za dediščino je večmilijonska baza podatkov o različnih predmetih in zbirkah, ki jih hranijo muzeji ter galerije, kar že s pridom uporabljajo pri pouku in študiju na različnih ravneh šolanja. Mreža skrbi za splošno izobraževanje in obveščanje o novostih na področju poklicnega muzealstva ter je seveda kot Kanada dvojezična. Je tudi zelo demokratična, saj vsakdo lahko predlaga sodelovanje v virtualnih razstavah prek programa VMC Investment. V Panorami ponuja aktualne razstave iz vse Severne Amerike, vključno z Mehiko.

Tudi za arhiviranje

Nekaj podobnega v Sloveniji oblikuje na medmrežju Boštjan Burger. Občudovalec slovenskih naravnih lepot in računalniški zanesenjak je leta 1996 pripravil svojo spletno stran <%L="http://www.burger.si">www.burger.si<%L>, kjer s prostorsko sliko beleži utrinke iz Slovenije. "Prvotna zamisel je bila omogočiti ogled lepot našega kraškega podzemeljskega sveta vsem, ki so jim iz različnih razlogov nedosegljive. Začel sem s fotografijami slapov in jam, nato sem diase računalniško obdelal v prostorsko sliko, tako je nastala predstavitev, ki jo na Univerzi Berkley v ZDA še danes uporabljajo pri geografskih predavanjih," je povedal Boštjan Burger . Skoraj vse naredi sam: slovenske kraje in posebnosti fotografira zdaj že z digitalnim fotoaparatom, kar je postopek zelo pocenilo, išče in razvija različne možnosti računalniške obdelave, vse to skupaj z grafično opremo predstavlja na spletni strani pod logotipom Utrinki iz Slovenije/Images from Slovenia. Pri tem je "love" v besedo Slovenija poudarjena z rdečo barvo. "Prvi muzej v Evropi, predstavljen s prostorsko sliko na medmrežju, je bil kamniški muzej na Zapricah."

Leta 1998 so Burgerja zamikali prestolnica Ljubljana in njeni historični spomeniki. Medtem ko jo je fotografiral po dolgem in počez ter snoval njeno spletno podobo, je zašel tudi v Mestni muzej. Utrinkom iz Ljubljane je dodal še zgodovino: muzealci so strmeli od začudenja, ko jim je mimogrede arhiviral stalno zbirko pohištva, ki je danes v tej podobi ni več in je nikdar več ne bo, saj muzej prenavljajo. Živa ostaja kot svojevrsten dokument časa le na spletu! Z muzealci je Boštjan Burger hitro našel skupni jezik, saj je brez plačila dolgotrajno fotografsko snemal, rezultati na spletni strani pa so vse presenečali. Projekt, ki ga je zastavil iz navdušenja, je že zdavnaj prerasel v finančno in časovno zelo zahtevno podjetje. Ko je snemal Celje in tamkajšnji Pokrajinski muzej je hkrati arhiviral še njihovo lanskoletno razstavo Parfumi. Ko je predstavljal Narodno galerijo v Ljubljani, je na spletu arhiviral razstavo o Valentinu Metzigerju. Boštjan Burger opozarja, da bo mogoče že dokumentirane razstave z razvojem računalniške tehnologije še izboljševati. Zdaj, ko imamo na spletu že dobro tretjino slovenskih muzejev, je začel sodelovati z Upravo RS za dediščino. Ministrstvo za kulturo bo ta samonikli projekt letos tudi finančno podprlo, je pojasnila Jerneja Batič .

Naš prvi virtualni muzej

Na ljubljanskem gradu bo kmalu na ogled muzej v prostoru, ki ga bo mogoče doživljati interaktivno, v navidezni resničnosti. S pomočjo posebnih očal in stereoskopskih posnetkov bo gledalec dobil vtis, da lebdi ter se sprehaja v nekem drugem svetu. Projekt pripravljata zgodovinarja Tatjana Paloh in Mitja Bavhar s pomočjo ekipe muzejskih kustosov ter strokovnjakov za navidezne interaktivne sisteme. Virtualni muzej bo predstavil urbani razvoj Ljubljane od Emone do 19. stoletja; s pomočjo strokovnega vodnika bo mogoče raziskovati ljubljanske trge skozi čas in jih podoživeti v navidezni resničnosti. Obiskovalec si bo lahko ogledal tudi 40 posebej izbranih predmetov iz mestne zgodovine, od srednjeveškega pečatnika, s katerim še danes pečatijo pomembne mestne listine, do secesijskega črnilnika slavnega in zaslužnega župana Ivana Hribarja. Lahko jih bo približeval, obračal ali povečeval in si jih temeljito ogledal, ne da bi se jih dotaknil. "To je naravnost idealna rešitev za ogled predmetov, ki bi jih zaradi neustreznih klimatskih in drugih razmer težko razstavljali na ljubljanskem gradu," je menila Janja Rebolj iz Mestnega muzeja Ljubljana, ki je projekt strokovno podprl. "Prepričani smo, da bo grajski virtualni muzej kmalu postal ena od ljubljanskih znamenitosti. Njegova dodatna privlačnost je prav v podoživljanju preteklosti, sprehod skozi čas pa si bo vsak sam oblikoval po svojih željah."