Demonstracije 3000 Albancev v Prištini je organiziralo gibanje Samoodločba, ki meni, da Ahtisaari s svojim načrtom ni šel dovolj daleč in da preveč privilegira srbsko manjšino.
Zahtevali so popolno samostojnost
Organizatorji demonstracij so tudi prepričani, da so politični predstavniki Albancev preveč popustili Srbom, ne da bi dosegli pravo neodvisnost, saj bo Kosovo še naprej nadzirala mednarodna skupnost. Ena glavnih zahtev na demonstracijah je bil referendum o popolni samostojnosti.
Med demonstracijami je policija streljala na demonstrante z gumijastimi naboji in nanje vrgla solzilec, ko so prebili varnosti kordon pred vladnim poslopjem v Prištini in na policijo metali kamenje ter steklenice. Štirje so bili težje ranjeni in dva sta podlegla ranam. 70 demonstrantov je iskalo zdravniško pomoč predvsem zaradi solzilca.
"Žalostno je, da sta človeka izgubila življenje zaradi rušenja javnega reda in miru pred vladnim poslopjem," je izjavil vodja uprave Združenih narodov na Kosovu Stephen Curtis, ki je tudi povedal, da je odredil neodvisno preiskavo o razlogih za smrt dveh demonstrantov.
Kosovski disident iz časov SFRJ Adem Demači, ki je bil v prvi vrsti demonstracij skupaj z organizatorjem Aljbinom Kurtijem, je izjavil, da pri nasprotovanju rešitvi, ki se pripravlja za Kosovo, ne gre za protisrbstvo, temveč so Albanci le proti temu, da bi pet odstotkov Srbov imelo prevlado na Kosovu. Kurti pa je dejal, da je decentralizacija poguba za Kosovo in da ima Ahtisaarijev predlog namen iz srbskih enklav narediti nekaj podobnega, kot je v BiH Republika srbska.
Pozivi za red in mir
Politično vodstvo Kosova je sklicalo izredno sejo in predsednik vlade Agim Čeku je odpovedal načrtovani obisk na Kitajskem. V skupni izjavi so albanski politični voditelji pozvali k redu in miru ter obsodili nasilne demonstracije, ki "škodijo stabilnosti in interesom Kosova". Družinam dveh pokojnikov so izrekli sožalje.
Marti Ahtisaari, posebni odposlanec Združenih narodov, ki je pozval albansko in srbsko stran na zadnji krog pogajanj na Dunaju 21. februarja, namerava konec marca Varnostnemu svetu ZN predstaviti svoj načrt o statusu Kosova. V petek pa je izjavil, da ne vidi možnosti za kompromis med Srbi in Albanci, kar Rusija postavlja kot pogoj pri glasovanju za resolucijo Varnostnega sveta ZN.
