Množico pritegnilo spletno sporočilo
Tja jo je gnalo sporočilo na spletu, kjer je decembra lani brazilski učitelj matematike Ivani Valentin da Silva objavil opis in fotografije tega kraja, kjer naj bi ležalo na tisoče dolarjev v zlatu. Minerji so na delu že od takrat, ta »zlata mrzlica«, ki je največja v zadnjih 20 letih, pa je na območje pregnala tudi 3000 do 10.000 lovcev na zlato, ki upajo, da bodo obogateli. Toda cena za pohlep je poseg v nekoč bogat deževni gozd: podrta drevesa, razrita tla in razdeljevanje rečne struge.
Ljudje so se z lopatami in drugim orodjem zapodili v blato, obdelano območje pa zaznamovali z drevesnimi vejami in vrvico. Le redki srečneži (približno eden od tridesetih) bodo zlati plen lahko prodali v mestu Apui, ki je okoli 80 kilometrov oddaljen od najdišča, in sicer za 530 ameriških dolarjev na unčo (približno 17 evrov na gram). »Na območju Amazonke miniram že od leta 1978 in to je najboljše nahajališče, kar sem jih kdaj videl,« je pohvalil 70-letni Joao Leandro de Azed, ki je v 17 dneh, odkar je prispel na območje, izkopal slaba dva kilograma zlata, vredna 19.000 dolarjev.
Nadzor izvaja policija
Za to, da iskalci ne bi prehitro obogateli, je poskrbela tudi policija, ki je minuli mesec oborožena prispela na območje in uvedla policijsko uro. »Na srečo smo dejanje ujeli na začetku. To je skrb vseh ... da ne bo postalo naslednja Serra Pelada,« je povedal Walter Arcoverde z National Department of Mineral Production, organizacije, ki se ukvarja s pridobivanjem rudnin. S primerjavo o Serri Peladi je meril na »zlato mrzlico« iz osemdesetih, ko so ljudje omenjeno goro v iskanju bogastva praktično podrli, pravzaprav so celo v tla skopali luknjo.
Pred učiteljevo promocijo Eldorada do Juma so območje po besedah župana Apuija Antonia Roqueja Longa prekopavali le okoliški prebivalci. »Verjetno učitelj ni imel občutka, kakšne bodo posledice,« je poudaril in pristavil, da so verjetno ljudje prebrali, kar so želeli, izpustili pa so informacijo o tem, da bo žlahtne kovine kmalu zmanjkalo. »Če ne bi bilo policije, bi bil kraj opustošen,« je izpostavil Longo. K zajezitvi uničevalnega procesa so nekoliko pripomogli tudi okoljevarstveniki, ki so minerjem poskušali preprečiti uporabo težkih naprav in živega srebra, ki je koristen, ker združuje delce zlata, vendar je zelo škodljiv za reke.
