Evropska unija za oživitev pogajanj s Srbijo o stabilizaciji in pridruževanju ne bo zahtevala aretacije generala Ratka Mladića je v pogovoru za evropski tednik European Voice po zasedanju zunanjih ministrov Unije minuli teden ocenil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Po oblikovanju nove srbske vlade bo EU verjetno nadaljevala pogajanja s Srbijo o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, je dejal Dimitrij Rupel.
V EU BREZ MLADIĆA
Zunanji ministri so v ponedeljek Srbijo pozvali k hitremu oblikovanju vlade, ki bo zagovarjala srbsko evropsko pot in se bo pripravljena soočati s prihodnjimi izzivi v duhu tvornega sodelovanja z mednarodno skupnostjo.
O tem, kaj pomeni tvorno sodelovanje, pa članice po navedbah bruseljskih diplomatskih virov niso enotne. Nekatere med njimi, s Slovenijo, Italijo in Grčijo na čelu, se zavzemajo za popustljivejši odnos do Srbije in opustitev Mladićeve aretacije kot pogoja za nadaljevanje pogajanj.
"Nekatere težke pogoje bi bilo treba preložiti na konec pogajanj, torej njihove izpolnitve ne zahtevati že zdaj, ko so se pogajanja šele začela," je za European Voice menil slovenski minister. Dejal je tudi, da popolno sodelovanje s Haagom ne pomeni nujno Mladića v lisicah.
Slovenija se je za takšno omilitev stališča do Srbije zavzemala že pred decembrskim vrhom v Bruslju, vendar so takrat voditelji držav potrdili, da je Mladićeva navzočnost v Haagu nujni pogoj za nadaljevanje pogajanj z Beogradom. Večina skandinavskih držav in Nizozemska po navedbah virov ne odstopajo od tega pogoja. Nenaklonjena nadaljnji širitvi in s tem pospeševanju pogajanj z državami v čakalnici na članstvo v Uniji je tudi Francija.
Izjava Dimitrija Rupla v Beogradu ni zbudila presenečenja. S približevanjem odločitve o prihodnjem statusu Kosova je namreč vse več možnosti, da bo Srbija lahko nadaljevala pogajanja z Evropsko unijo brez izročitve Ratka Mladića.
V Beogradu so nekako pričakovali, da se bodo pogajanja o stabilizaciji in asociaciji nadaljevala brez Mladićeve aretacije. Lanski pomisleki EU, da bi na Srbiji uporabili "hrvaški recept", so povzročili krizo v manjšinski vladi Vojislava Koštunice, ko je koalicijska stranka G17 Plus morala držati prehitro dano besedo in se oktobra umakniti iz vlade, zaradi česar so razpisali predčasne parlamentarne volitve.
Hkrati pa so diplomatska pobuda Beograda, ruska grožnja z vetom na vsak predlog rešitve statusa Kosova, s katero se Beograd ne bi strinjal, in v parlamentu soglasno sprejete ustavne spremembe na neki način oslabile evropsko vztrajanje, da brez Mladića v Sheveningenu ne bo nadaljevanja pogajanj.
EVROPSKI KORENČEK
Zato v Srbiji številni analitiki sklepajo, da je evropski korenček tesno povezan z vprašanjem Kosova, in večina vodilnih srbskih politikov - od predsednika Srbije Borisa Tadića in predsednika vlade Vojislava Koštunice do radikalcev in socialistov - je že med volilno kampanjo izjavila, da ne bo privolila v mešetarjenje v smislu "Kosovo za Evropo". Tako so nedavno v Beogradu tudi brez posebnih komentarjev sprejeli izjavo nizozemskega zunanjega ministrstva, da so se skupaj z Veliko Britanijo in Dansko odpovedali pogoju "Mladić za Evropo". Nekaj podobnega je že prejšnji teden dejal tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Povedal je, da EU pričakuje nadaljevanje pogajanj s Srbijo po izvolitvi demokratične vlade, brž ko bo to mogoče. Tudi Velika Britanija je dan pred odločilnim Ahtisaarijevim poročilom o Kosovu v skupini za stike sporočila, da mora Srbija "pokazati napore pri iskanju in aretaciji Ratka Mladića, vendar to ne pomeni, da ga mora aretirati, da bi lahko nadaljevala pogajanja o stabilizaciji in pridružitvi".
Še julija lani je evropski komisar za širitev Olli Rehn dejal, da ostajajo popolno sodelovanje s Haagom in aretacija ter izročitev generala pogoj za nadaljevanje stabilizacijsko-pridružitvenih pogajanj". ZDA so v začetku junija lani Srbiji in Črni gori zamrznile pomoč sedmih milijonov dolarjev zaradi nesodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.