Največ, to je 877 ali 63,8 odstotka, jih je bilo v podravski regiji, v pomurski 253 ali 18,4 odstotka, v osrednjeslovenski 99 ali 7,2 odstotka itd. Med imensko-priimkovnimi kombinacijami priimka Kolarič je bila najpogostejša Marija Kolarič na 83. mestu. Tako se je imenovalo 72 oseb. Priimek Kolarič je tudi v dvojnih priimkih. Teh so konec leta 1997 našteli 25, od tega 17 s priimkom Kolarič na prvem in osem na drugem mestu.
Priimek Kolarič ima različico Kolerič (2004: 46 oseb, 7657. mesto). Njegovi nosilci so večinoma v podravski regiji (29) in v pomurski (9) ter koroški regiji (8).
V starih listinah so priimek Kolarič oziroma sorodni priimki kot Kolar zapisani že v 15. stoletju. Med sorodnimi priimki je najpogostejši Kolar na 23. mestu (2905 oseb) z različicama Koler (2004: 214), Kular (48), zelo redki so priimki Kolarec (25), Kolarek (18) in Kolarik (5).
Priimek Kolarič je nastal iz vzdevka ali priimka Kolar. Tvorjen je s priponskim obrazilom -ič in je prvotno pomenil "sin Kolarja". Priimek Kolar je nastal prek vzdevka iz poklicnega poimenovanja kolár v pomenu "kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov". Izraz kolár je tvorjenka na -ar za delujoče osebe iz starinskega kóla "voz", ki je skupno poimenovanje iz besede kolo, ker ima voz štiri kolesa (prim. še novejši izraz štirikolesnik za "avtomobil"). Priimku Kolar, ki je pogost tudi na hrvaškem in srbskem jezikovnem področju, v nemščini ustreza priimek Wagner. Wagner se pojavlja tudi pri nas (2004: 119, 3649. mesto, v osrednjeslovenski regiji 52, v podravski 45), zapisan tudi kot Vagner (93, 4528. mesto, v podravski regiji 62, v pomurski 21).
Sorodni priimki Kolarec, Kolarek in Kolarik so tvorjeni iz vzdevka ali priimka Kolar s priponskimi obrazili -ec, -ek, -ik in so prvotno pomenili "sin Kolarja".
Priimek Kolar s sorodnimi priimki je dokaz, da je bil poklic kolar nekdaj, to je v času nastajanja priimkov, zelo znan in spoštovan.