"Ker je diminikar ob pregledu ocenil, da tega dimnika ni treba očistiti, sva seveda želela zadevo urediti s podjetjem, a ni šlo brez zapletov," sta izrazila nezadovoljstvo glede pooblaščenega podjetja, saj sta morala klicati gasilce, čeprav sta bila prepričana, da so njune dimniške naprave v redu.
Mestna občina Kranj je ena tistih, kjer država koncesionarja ni določila, a bi to morala storiti že leta 2004. "Snedim ne dela na črno, ker do odločitve države velja občinska pogodba, ki je s tem podjetjem sklenjena," je povedal Marko Hočevar iz MO Kranj. Dodal je, da pričakujejo odločitev čim prej in da občan načeloma ne more najeti in plačati drugega koncesionarja.
Podobno so nam potrdili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer koncesije podeljujejo. Koncesija je podeljena za območje občine in državljani so vezani na koncesionarja. "Tega ne moreva razumeti - lahko izbereš zdravnika, dimnikarja pa ne!" pripovedujeta zakonca, ki sta prepričana, da bi morali imeti možnost izbire.
"Če bi država omogočila, da meritve pooblaščeno izvedejo tudi tista podjetja, ki se ukvarjajo s servisno dejavnostjo ogrevalnih naprav, bi bilo manj nezadovoljstva. Tako pa se dogaja, da dimnikarji prihajajo dvakrat - enkrat na redni pregled, potem še na meritve emisij, in to razburja ljudi, ker to plačujejo," je pripomnil Marko Hočevar. V Kranju je o cenah, organiziranosti in dimnikarskih koncesijah že pred časom razpravljal tudi mestni svet. V sporu z občino pa je bilo tudi podjetje Dovrtel, ki je pred Snedimom opravljalo to dejavnost.
"Pritožila sva se tudi na inšpekcijske službe in ministrstvo," trdita občana. Do odločitve o pritožbah Snedim ni uradno kriv, državno obotavljanje pri podeljevanju koncesij pa zagotovo ne prispeva k redu na tem področju.
