V tožbi, ki jo je v imenu 15-letne Daše vložil oče in zakoniti zastopnik Stojan Jež, je državnim ustanovam (od celjskega sodišča do centra za socialno delo v Žalcu) očitala, da po razvezi staršev niso upoštevale njene želje in ji omogočile, da bi živela pri očetu v Veliki Pirešici pri Žalcu ali pri materi v Ljubljani.
Svojo odločitev je uveljavila šele po šestih letih mučnih sodnih postopkov. Leta 2002 je zadeva dobila epilog na ustavnem sodišču in se je lahko vrnila k očetu. Za tožbo se je odločila, ker naj bi slovenske ustanove kršile ustavo, številne zakone in mednarodne pogodbe. Zaradi zelo podobnih razlogov se je za tožbo proti državi odločila tudi njena mlajša sestra Asja, ki se je lahko k očetu vrnila še dve leti pozneje kot Daša. Tudi tožbo v imenu mlajše od obeh sestric je spisal odvetnik Boštjan Verstovšek in jo pred nekaj dnevi vložil v postopek. Odškodninski zahtevek je tudi v tem primeru milijarda tolarjev.
Verstovška zavrnitev Dašine tožbe ni presenetila, saj bi bil po njegovem čudež, če bi ena slovenska sodnica obsodila drugo. "V Sloveniji tako ne pričakujem obsodilne sodbe, morda nam bo to uspelo le na evropskem sodišču za človekove pravice, kamor bomo s tožbo vsekakor šli, čeprav bo pot do tja še zelo dolga."
Ljubljansko sodišče pri ravnanju države in njenih ustanov v primeru Daše Jež ni ugotovilo elementov protipravnosti, zato ni odškodninsko odgovorna. S tem je sodišče pritrdilo državnemu pravobranilstvu, da so pristojni center za socialno delo, osnovna šola in druge ustanove, vpletene v primer, samostojne pravne osebe, zato država ne more odgovarjati za škodo, ki naj bi jo povzročili njihovi delavci. Ljubljansko sodišče tudi pri ravnanju celjskega sodišča ni našlo protipravnosti in je tožbo zavrnilo.
Ob tem je treba spomniti, da so na enem od narokov zaradi Dašine tožbe skušale stranke skleniti poravnavo, vendar ta ni bila uspešna. Državno pravobranilstvo je namreč v imenu države ponudilo okoli šest tisoč evrov odškodnine, česar Verstovšek in Jež nista sprejela. Sodišče je tožbo kljub temu zdaj v celoti zavrnilo, kar po Verstovškovem mnenju prav tako kaže na hudo pristranskost in neobjektivnost sodišča.
"Morda je nenamerno, kaže pa na to, da sodišča ne zmorejo tistega preskoka v glavi, da bi lahko nepristransko odločala o delu drugih sodišč." Zato odvetnik napoveduje, da bo sprožil ustavni spor, saj bi moralo za takšne primere obstajati neko posebno sodišče, ki ni v nobeni povezavi s sodstvom, "ne pa da lahko redna sodišča odločajo o delu drugih rednih sodišč, čeprav objektivno tega ne zmorejo".
Verstovšek je tako v tem primeru napovedal tudi pritožbo, zato se bodo s sodbo ljubljanskega sodišča zdaj ukvarjali višji sodniki. Ob tem odvetnik opozarja, da gre za bitko za pravico otrok in za spoštovanje njihovih želja, "ker je celoten sistem naravnan tako, da se skuša to preprečiti, otroke pa se obravnava kot objekte". Glede na to, kako hude so bile zaradi vsega tega posledice za obe deklici, pa je zahteva po odškodnini več kot upravičena, je še prepričan Verstovšek.
