Ni kaj, samozavest mi je zrastla. Ni splošno znano, da v Sloveniji jemo solato s francoskim prelivom - kako imenitno se to sliši. Pozneje sem izvedel, da francoski preliv ob soli, olju in kisu vsebuje še nekaj česna.
Toda kako se pri nas zabeli solata? Stara mama mi je zaupala magično besedo SOK (sol, olje, kis), ki določa, po kakšnem vrstnem redu moramo dodajati sestavine. Sam sem temu dodal nekaj možne kemijske razlage.
1. Najprej sol. Solata je po tistem, ko jo operemo, mokra in sol se lepo raztopi. V soli so ioni - pozitivni natrijevi in negativni kloridni. Molekule vode pa so tudi polarne - imajo pozitivni in negativni pol - in voila, podobno se raztaplja v podobnem. Pozitivni in negativni poli se namreč med seboj privlačijo.
2. Nato dodamo olje, ki je nepolarna snov.
3. Ta liste nekako zaščiti pred tretjim agresivnim dodatkom - kisom (približno 4-odstotna raztopina ocetne kisline v vodi). Če kis dodamo pred oljem, lahko opazimo, da dobijo solatni listi temnozelen, uvel videz.
Seveda lahko stvar poenostavimo in si ne belimo glave z vrstnim redom dodatkov. Preliv z različnimi dodatki zmešamo in ga shranimo v steklenici, pred uporabo ga le dobro pretresemo.
Zdravstveno priporočilo: uporabite čim manj soli. Namesto kisa pride prav tudi limonin sok.
