Pogreba iraškega predsednika, ki je bil v soboto usmrčen z obešanjem zaradi zločinov proti človečnosti med njegovo skoraj 25-letno vladavino, se je udeležilo več voditeljev njegovega plemena ter guverner province Salahadin, je še povedal Huseinov sorodnik. Dodal je še, da je pogreb potekal ob strogih varnostnih ukrepih in da je bilo pokopališče zaprto za javnost, "da se ne bi mogel nihče nepovabljeno udeležiti pogreba".
Sadam Husein, sicer sunit, je bil obsojen na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982. Usmrtili so ga samo štiri dni potem, ko je prizivno sodišče v torek potrdilo njegovo smrtno kazen, na katero ga je posebno sodišče v Bagdadu obsodilo 5. novembra.
V svetu so se na usmrtitev Sadama Huseina odzvali mešano. Ameriški predsednik George Bush je menil, da usmrtitev pomeni "pomemben mejnik" v gradnji demokracije v Iraku, evropske države pa so usmrtitev obsodile in ponovile nasprotovanje smrtni kazni.
Slednjemu stališču se je pridružil tudi predstavnik Združenih narodov v Iraku Ašraf Kazi, ki je izrazil razumevanje za "željo po pravici med mnogimi", vendar je hkrati poudaril, da ZN nasprotujejo smrtni kazni. "Na temelju spoštovanja pravice do življenja ZN ostajajo nasprotnik smrtne kazni, tudi v primerih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida," je dejal Kazi.
Irak je po usmrtitvi Sadama Huseina zajel nov val nasilja in v samo nekaj urah je bilo ubitih 77 ljudi, večinoma šiitov. Po napovedih nekaterih analitikov bi usmrtitev strmoglavljenega iraškega predsednika lahko še dodatno okrepila medversko nasilje med iraškimi šiiti in suniti.
