Minister pravi, da gre tu zgolj za formalnost, a se dr. Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete s tem ne strinja. Pri tem se naslanja na ustavo, ki pravi, da pravice in obveznosti državljanov lahko ureja samo zakon. Plača zagotovo spada med pravice, pravi Ude.
Osnovna razlika med zakonom in podzakonskim aktom, kot je odlok, je v tem, da zakon sprejme zakonodajna veja oblasti (parlament), odlok pa izvršna veja oblasti (vlada). Če zakon ureja pravice in obveznosti državljanov, odlok ureja zgolj podrobnosti, kot sta številčno ovrednotenje zakonskih določb ali njihova neposredna izvedba, pojasnjuje Ude. Pri tem opozarja, da jasne razmejitve, kaj bi moralo biti v zakonu in kaj v odloku, ni. "Z zakonom bi morali urediti čim več," meni Ude.
Odlok o plačah funkcionarjev, ki je bil v konkretnem primeru sporen, je sprejel državni zbor. Ustavno sodišče je svojo odločitev, da je takšna ureditev neustavna, utemeljilo, da v takšnem primeru postopek poteka veliko hitreje kot pri sprejemanju zakona. Zakon gre namreč skozi parlamentarno proceduro prek več faz, kar omogoča tehtnejše sprejetje zakonskih rešitev in soočenje z različnimi mnenji. Odlok pa je sprejet na isti seji. Poleg tega sta možnost veta državnega sveta in možnost razpisa referenduma predvideni zgolj za zakon in ne odlok.
