Tekmec na klopi Factorja in štajerski rojak Mariborčan Vojislav Simeunović je Prašnikarja zbadal, kdaj ga bo najtrofejnejši slovenski trener sploh premagal. V Šiški je bilo od prve minute očitno, da gol lahko pade zgolj po naključju in gledalci ga ne bi videli, če bi moštvi igrali do polnoči. Oboji so razmišljali predvsem o obrambi, a zadnji liniji sploh nista imeli veliko dela, ker igralci nikakor niso uspeli sestaviti treh podaj brez napake. Igra je bila na drugoligaški ravni brez velikih priložnosti.
Primorje je bilo vsaj po polpriložnostih bližje zmagi, a je bil Bajić nekonkreten, Škerjanc se je osmešil, ko se je dvakrat znašel v položajih, v katerih bi se pravi napadalec proslavil, Kalinov projektil je snel Simeunovič, Karalićeva bomba iz prostega strela pa je zadela vratnico. Bledi Factor je zapretil le z diagonalnim strelom Brezovačkega mimo gola in poskusom Štrbca, a je pot žogi proti prazni mreži preprečil Cvijanovič.
"Želeli smo si več kot točko, a je tri nemogoče osvojiti, če ne dosežeš gola. Obramba je igrala dobro, sredina ni dovolila nasprotniku, da bi razvil igro, žal pa je napad le čuval izid 0:0. V ključnih trenutkih je zmanjkala zadnja poteza. Glede na spremembe v ekipi, igrali smo brez Arnauta, Teinovića, Krstiča in Mlakarja, se je dobro končalo, saj smo po krizi v zadnjih dveh tekmah osvojili štiri točke. Imamo dobro štartno osnovo za pomlad, v kateri lahko marsikaj spremenimo in nadgardimo," je povedal trener Primorja Bojan Prašnikar, ki ima doma moštvo neustrašnih levov, v gosteh pa so plašne ovčke.
Vojislav Simeunovič, ki je v osmih tekmah na klopi Factorja dosegel po eno zmago in poraz ter šest remijev, je dodal: "Za zmago nismo imeli realnih možnosti, zato smo se branili in ubranili točko. Zadovoljen sem, ker je Factor postal faktor v slovenskem nogometu. Ni več vreča za nabijanje ter trd oreh za vse ekipe v ligi. Remi je velik uspeh za ekipo, v kateri je bil šest igralcev starih 19, 20 let. Glede na situacijo, v kateri sem sprejel klub, ko je bil od vseh že pokopan, smo opravilo dobro delo. Moštvo gre zdaj lahko naprej in k obstanku v ligi."
Prvi operativec kluba Tone Hrovatič, ki je prešprical prvi polčas, zato je moral poslušati zbadanja, da bo dobil le polovico premije, drugega pa v nasprotju s svojim temperamentom brez besed spremljal na tribuni, je po tekmi na glas razmišljal o okrepitvah in omenjal imena: Karič, Pavlovič (Nafta), Nikezić (Gorica), Galič (nekdanji reprezentančni libero), Bajić (Partizan Beograd)... Ko je nekdo iz ozadja dodal še imeni Šiljak in Ljubijankič, je ostal modro tiho. Večina med njimi jih je bila že na tribuni. Na Dnevnikovo pripombo, da je nekaj igralcev bolj primernih za veteransko selekcijo, je odvrnil: "Koliko je star Srebrnič, steber Gorice? Nič mlajši ni, kot bodo naši najbolj izkušeni igralci." Predsednik kluba Jože Pečečnik se je le skrivnostno nasmihal.
