Pri obeh so demokrati v prednosti. Rezultati pa so tako tesni, da bo verjetno treba počakati na ponovno štetje, kar bi se lahko zavleklo tudi do božiča.
Od zaprtja prvih volišč v torek zvečer se je čakalo na odgovor o tem, ali bodo Združene države res priča napovedanemu demokratskemu cunamiju. Ko so prikapljali prvi izidi nekaterih negotovih dvobojev, se je že pokazalo, da republikanski predvolilni stroj za razliko od leta 2002 zaradi politike predsednika Busha v Iraku in zaradi korupcijskih škandalov tokrat ni uspel kljubovati nezadovoljstvu volilcev. Škandali so se na koncu celo izkazali za največjo težavo njegove stranke. Ankete med udeleženci volitev so namreč presenetljivo pokazale, da je bilo za večino volilcev najpomembnejše vprašanje korupcija. Irak je bil za terorizmom in gospodarstvom šele na četrtem mestu. Da je javnost očitno nezadovoljna in pripravljena to tudi povedati, kažejo podatki o visoki volilni udeležbi. Večjih težav z izvedbo volitev pa kljub nekaterim zapletom ni bilo.
V prvih izjavah ni šel nihče na nož
Demokrati so v predstavniškem domu pridobili najmanj 28 sedežev in jih bodo imeli približno 230, večino pa prvič po letu 1994. Predsedovanje domu bo verjetno prevzela njihova dosedanja voditeljica v tem domu kongresa Nancy Pelosi. Kalifornijčanko je volilna zmaga tako ponesla na tretji najvišji položaj v državi, takoj za Bushem in podpredsednikom Dickom Cheneyjem, in bo prva ženska v zgodovini na tem položaju. Pelosijeva je v prvi izjavi za javnost dala vedeti, da njena stranka ne bo šla takoj v bitko na nož z Belo hišo. Tudi Bush z njo očitno ne, Pelosijevi je namreč čestital za zmago in jo povabil na kosilo. O svoji taktiki lahko oba tabora razmišljata do 3. januarja opoldne, ko se po ustavi začne ustanovno zasedanje novega, 110. kongresa.
Pri Bushu se lahko tolažijo s tem, da stranka predsednika tradicionalno izgubi na vmesnih kongresnih volitvah (torej tistih, ko hkrati ne volijo tudi predsednika). Statistika zadnjih desetletij celo kaže, da povprečno izgubi več sedežev, kot so jih tokrat republikanci, ki pa so bili po drugi strani v zadnjem času že kar navajeni zmagovati. Bush se bo zdaj prvič moral soočiti s kongresom, v katerem njegova stranka ne bo imela večine.
Obrnili so mu hrbet, zdaj pa jih bo morda reševal
Republikanska stranka morda ne bo imela večine niti v senatu. Tam so namreč demokrati republikancem vzeli štiri sedeže in jih imajo 47, poleg tega pa bosta z njimi po napovedih držala tudi oba neodvisna senatorja. Tudi republikanci imajo zdaj v senatu 49 sedežev. Negotova sta sedeža v Montani in Virginiji. Demokrati za osvojitev večine potrebujejo zmago v obeh. V primeru, da bi imeli obe stranki 50 senatorjev, bi večina pripadla republikancem, saj bi imel v tem primeru po ustavi odločilni glas podpredsednik države, torej Cheney.
Zgodba zase je Joe Lieberman, eden obeh neodvisnih senatorjev. Doslej je bil demokratski senator, letos pa se mu je stranka odrekla, ker je preveč podpiral Busha in iraško vojno. Zato je v Connecticutu kandidiral kot neodvisni kandidat, zmagal in bo sedaj morda odločilni glas za senatno večino stranke, ki mu je pred nekaj meseci obrnila hrbet.
Terminator brez težav
Demokrati so svojo prevlado na volitvah potrdili tudi pri volitvah guvernerjev in pri volitvah v državne organe posameznih zveznih držav. Guvernerje so dobili v šestih zveznih državah, kjer je bil prej na čelu republikanec. Tako imajo zdaj prvič po dvanajstih letih več guvernerjev od republikancev. Ti se lahko tolažijo, da najštevilčnejša država Kalifornija ostaja v njihovih rokah, saj je Arnold Schwarzenegger zmagal brez težav.
Guvernerski položaji so pomembni tudi zato, ker dajejo stranki prednost pri organizaciji predsedniških volitev. Pospešene priprave na leto 2008 so se z včerajšnjim dnem praktično že začele.
