Andy Green, bivši pilot britanskih kraljevih letalskih sil (RAF), je letala zamenjal za vozila. Vendar pa ni nehal leteti.

„V bistvu si pripasan na dva ogromna dizelska motorja, s pomočjo katerih drviš po puščavi,“ opisuje svoje delo Andy, kie je z vozilom JCB Dieselmax leta 1997 postavil rekord 1249 km/h in tako postal najhitrejši človek na svetu.

Letos septembra se je Andy podil po slanih jezerih v Utahu in postavil nov rekord za vozila na dizelski pogon – 482 km/h. „Zelo veliko je vibracij,“ izkušnjo opisuje bivši pilot „poleg tega pa je neznosen tudi hrup ter vročina – že sama temperatura zraka je bila visoka, da ne omenjam vročine v kabini.“

Norci na raketah

Nedavna nesreča Richarda Hammonda, voditelja oddaje Top gear, ki se je ponesrečil pri podobnem podvigu, je spet pripeljala na dan stara vprašanja o varnosti ter smiselnosti vožnje pri tako velikih hitrostih.

„Zelo podobna je formula 1,“ občutek opisuje Andy „in pri obeh vozilih je na dirkaču odgovornost in pazljivost, ki ga pripeljeta do cilja v enem kosu. „

Ključna razlika pa je v tem, da dirkači formule 1 svoje konjičke lahko vozijo večkrat in vsako vožnjo izboljšajo s pomočjo ekipe. Pri podiranju rekordov tega ni, pravi Andy. „V bistvu imaš zelo malo časa in zelo malo poskusov, pri katerih spoznaš vozilo in se ga naučiš pravilno upravljati. Enostavno vsaka dirka stane preveč časa in denarja in bilo bi prenaporno ter predrago, če bi to izvajali na način formule 1.“

Samo naravnost, pa prideš na cilj

Sicer je potrebno pri teh cestnih raketah samo voziti naravnost, vendar se že to izkaže za pravo umetnost. Puščave so idealne za take podvige, saj ponujajo dovolj ravne ter predvsem nenagubane površine. Te zveri pospešijo do 100 kilometrov na uro v le nekaj sekundah in Green mora najprej ogreti motorje na 250 stopinj celzija, preden se „polet“ lahko sploh začne. Pri „cestnih raketah“ se izkaže za problem celo merjenje hitrosti – Green zato uporablja GPS. Vseeno tudi GPS na krovu vozila mrkne pri 360 kilometrih na uro. Razlog? Programska napaka!

Ampak zakaj točno Green uporablja GPS? Kako se lahko izgubiš, če voziš naravnost? Problem je fizikalne narave in ima opraviti z centrifugalno silo. Kolesa sama se namreč zaradi visoke hitrosti povečajo tudi do deset odstotkov in „navaden“ merilec hitrosti prikazuje napačno stanje. Zato mora Green svojo hitrost izmeriti s pomočjo obratometra.

Pogum ali pa norost

Progra je dolga 18 kilometrov in Green jo prevozi v dveh minutah. Zaviranje predstavlja dodaten izziv, saj je sila tako velika, da se dirkalnik ustavlja s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo.

„Vse se zgodi zelo na hitro in samo nagon ti omogoča reakcijo. Čim bi med samo vožnjo začel razmišljati o svoji naslednji potezi, bi se celotna zadeva zelo slabo končala,“ je realističen Green.

O Richardu Hammondu pa najhitrejši človek na svetu meni, da je „Richard (je) izredno pogumen in ne glede na njegovo navdušenje nad hitrostjo je potrebno imeti kar nekaj jajc, da se drzneš spustiti v tak „šport“. Voziti tako hitro ni enostavna naloga.“