Generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na MZZ Andrej Šter je že pred časom ocenil, da se bo znesek, ki naj bi ga zahtevali od Križnarja, gibal okoli 20.000 evrov. Konkretnejše številke na ministrstvu še nimajo.
Enak kriterij za vse
Enak kriterij obračunavanja reševanja so po naših podatkih na MZZ upoštevali tudi v drugih primerih. A je bila na primer razlika pri reševanju Tomaža Humarja ta, da pod goro Nanga Parbat ni potoval noben diplomat in so se tako stroški diplomacije zožili zgolj na nekatere postavke, ki jih ni mogoče natančno določiti (kot je na primer strošek telefona). Račun za akcijo helikopterskega reševanja pa je dobil Humar, ki je, za razliko od Križnarja, za seboj imel močnega in javno objavljenega sponzorja - Mobitel.
Tudi v nekaterih drugih primerih (kot je na primer aretacija Marka Grgiča v Združenih arabskih emiratih) je MZZ po naših podatkih plačalo le bivanje in druge stroške za delo slovenskega diplomatskega osebja, medtem ko stroškov odvetnika ni plačala država.
Pomoč pri sponzorjih
Morda pa bodo Križnarju na pomoč pri plačevanju napovedanih 20.000 evrov priskočili sponzorji, ki jih je k temu že pozval. Skrivnostni dobrotnik, pri razkrivanju katerega ni prišlo dlje od ugibanj, je doslej namreč (namesto urada predsednika republike) plačal le račun predsednikovega odposlanca Hamdija Blekića. Za zdaj je znano, da naj bi šlo za podjetje, ki posluje s Sudanom. Po podatkih Gospodarske zbornice pa je takšnih podjetij v Sloveniji 11.
Zakaj se donator skriva? Kot nam je pojasnil eden od sogovornikov, ki ni želel biti imenovan, a precej posluje s Sudanom, bi podjetju takšna publiciteta lahko v nadaljnjih poslih v tej afriški državi prej škodovala kot koristila. Že zdaj se namreč zaradi občutljivih razmer posli večinoma ne sklepajo v Sudanu.
