Neka druga raziskava je sicer pokazala, da javnost nikakor ni zadovoljna z ukrepi slovenske politike pri njegovem reševanju, prav tako ne z reševanjem odprtih vprašanj s sosednjimi državami, a to je druga zgodba. K nižjim ocenam je gotovo prispevalo tudi avgustovsko »politično zatišje«, ko se večina politikov umakne z javnega prizorišča, zato so bili tudi v preteklosti avgusta nekoliko slabše ocenjevani.
Nižja podpora
Podpora vladi je avgusta nekoliko nižja (49,3 odstotka) kot minuli mesec, a je precej nad letošnjim povprečjem, naraslo pa je število tistih, ki vlade ne podpirajo, in sicer s 37,1 odstotka na 40,1 odstotka. Največjo podporo vlada uživa med moškimi, najstarejšimi anketiranci, manj izobraženimi, prebivalci podeželja, Dolenjci in pristaši SDS (87,4 odstotka) in NSi, precej manjšo pa med pristaši SLS (69,2 odstotka). Vladi so izrazito nenaklonjene ženske, najmlajši anketiranci, srednješolsko izobraženi, prebivalci največjih mest in ljubljanske regije ter pristaši LDS (68,5 odsotka), SD (62,1 odstotka) in tisti anketiranci, ki ne bi šli na volitve (62,5 odstotka).
Državni zbor je dobil nekoliko slabšo povprečno oceno (2,93) kot minuli mesec (3,00), kar je razumljivo, saj je avgust mesec parlamentarnih počitnic. Z delom državnega zbora so najbolj zadovoljni najstarejši anketiranci, manj izobraženi, prebivalci podeželja in pristaši NSi in SDS, precej skromno pa ga ocenjujejo najmlajši, bolj izobraženi, prebivalci največjih mest ter pristaši DeSUS, SNS in SD.
Spremembe v rejtingu strank
Še največje spremembe v odnosu glede na minuli mesec smo zabeležili pri ratingu političnih strank. Janševa SDS je tokrat dobila najmanjši delež podpore volilnega telesa od zmage na volitvah leta 2004, in sicer 19,1 odstotka, kar je za več kot tri odstotke manj kot julija. Podobno se je zgodilo tudi Pahorjevim socialdemokratom, ki so izgubili dobre tri odstotne točke podpore volilnega telesa (10,1 odstotka). Le LDS je ostala približno tam (16,3 odstotka), kjer je bila julija (16,6 odstotka), pri drugih parlamentarnih strankah pa smo zabeležili rahla nihanja - bolje kot minuli mesec sta uvrščeni DeSUS in SNS, slabše pa NSi in SLS. Ko seštejemo "izplen" strank vladne koalicije in opozicijskih strank, lahko ugotovimo, da je tokrat opozicija v precejšnji prednosti, in sicer v razmerju 53,3 za vse opozicijske stranke proti 45,3 odstotka za vse vladne stranke.
Poglejmo še, kje so najpomembnejša oporišča dveh najmočnejših strank: SDS ima največ pristašev med moškimi, najstarejšimi, osnovnošolsko in poklicno izobraženimi ter Dolenjci, LDS pa med najmlajšimi, poklicno izobraženimi, prebivalci manjših krajev ter mariborskega dela Štajerske in Gorenjske.
