V SNS so na seznam ljudi, ki naj bi po njihovem prejeli podkupnine španskega dobavitelja vetrnih turbin, uvrstili tudi sedanjega in nekdanjega okoljskega ministra Janeza Podobnika in Janeza Kopača, direktorja Elektro Primorske Davida Valentinčiča, župana Ilirske Bistrice Antona Šenkinca, direktorico urada za okolje iz agencije za okolje Tanjo Dolenc in nazadnje kar uradnike ministrstva za okolje in prostor, ki so sodelovali pri omenjenih aktivnostih.
Zadržani odzivi
Na Jelinčičevo četrtkovo pobudo vladi, naj razišče "kričeč primer podkupninske afere", so se odzvali iz agencije za okolje, iz katere so sporočili, da je bilo okoljevarstveno soglasje izdano v skladu z obstoječo zakonodajo, pri čemer "ne moremo govoriti o nobenem koruptivnem delovanju". V komentiranje Jelinčičevih obtožb se niso spuščali, opozorili pa so, da okoljevarstveno soglasje ni dokončno, saj je bila zoper to odločbo vložena pritožba, o kateri bo odločal drugostopenjski pritožbeni organ, možen pa je tudi upravni spor na sodišču.
Zadržan je bil tudi odziv ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer so poudarili, da odločajo "na podlagi strokovnih mnenj in po zakonskem postopku", ter dodali, da je gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri izrecno podprl tudi državnozborski odbor za okolje in prostor, v njem pa so predstavniki vseh političnih strank.
Odgovor ilirskobistriške občine se je včeraj sicer zataknil v e-pošti, vendar so v uradu župana Šenkinca odločno zavrnili trditve SNS. Iz urada predsednika vlade je prišel le odgovor, da predsednik Drnovšek obtožb ne namerava komentirati, v Elektro Primorska pa so se zavili v molk.
"Nož v hrbet"
Agencija za okolje je konec junija Elektru Primorski izdala okoljevarstveno soglasje za gradnjo 33 vetrnih turbin, daljnovoda in transformatorske postaje ter povezovalnih poti na Volovji rebri. Po besedah Jelinčiča so strokovne analize "že zdavnaj pokazale, da naložba ni smotrna niti gospodarsko upravičena, pri tem poslu pa naj bi se zavrtela kakšna milijarda evrov".
V SNS so zato od vlade zahtevali, naj preuči potek primera, in sicer od prvih Drnovškovih pogovorov "in obljub španskemu kralju, da se bodo vetrne turbine gradile ne glede na kar koli", prek akta nekdanjega ministra za okolje Kopača, ker naj bi samovoljno spremenil okvire varovanega območja 2000, pa vse do Podobnikovega podpisa k omenjenemu aktu, ki je "nož v hrbet okoljevarstveni politiki sedanje vlade".