V skladu z nacionalnim programom za izgradnjo slovenske železniške infrastrukture iz leta 1996 bi moral biti drugi tir zgrajen že do leta 2000, sedanja koalicijska pogodba mu namenja podporo, o hitri progi na petem koridorju, ki vključuje tudi drugi tir, pa sta letos februarja podpisala zapisnik o dogovoru tudi prometna ministra Italije in Slovenije. Prav ta dogovor na eni strani in lokacijski načrt proge, ki ga izdelujemo, sta vzpodbudila omenjeno okroglo mizo. Kompromis v podpisanem zapisniku pomeni navezavo Kopra in Trsta na hitro progo, ki mora zadostiti hitrostim do 240 kilometrov na uro. V tem primeru bi Italija sofinancirala gradnjo proge s 30 milijardami tolarjev.
Dilema leta
V zakonu, ki ga je vložil poslanec Tone Anderlič , pa je po besedah ministra Kopača predvidena različica s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, kar nam lahko povzroči težave. "Hitrost 240 ali 160 je dilema letošnjega leta, saj je treba začeti progo načrtovati. Suvereno lahko načrtujemo le od Kopra do Sermina, zato smo se z dogovorom delno odrekli samostojnosti," je prepričan Kopač. Dolžina predvidene proge med Koprom in Divačo je 27 kilometrov, na njej naj bi bilo osem predorov in dva viadukta. Ocenjeni stroški gradnje so 560 milijonov eurov ali 114 milijard tolarjev. Po ocenah bi bila različica za večjo hitrost dražja tudi do 30 odstotkov. "Na podobni okrogli mizi sem sodeloval leta 1997, zato zdaj ne bom ploskal. Takrat smo se dogovorili, da bomo začeli graditi najkasneje leta 2001, danes pa smo tam, kjer smo bili leta 1997," je bil realen prvi mož Luke Koper Bruno Korelič. Izrazil je celo bojazen, da otvoritve proge ne bo dočakal. Poudaril je, da projekta ne bo mogoče izvesti s komercialnimi sredstvi: "Do zdaj so nas vsi napotili k iskanju koncesijskih investitorjev. Proge brez 60 do 70 odstotkov nepovratnih sredstev ne bo mogoče zgraditi. Bojim se, da v sedmih letih ne bomo zgradili niti počasnejše različice, leta 2015 pa Luka te proge ne potrebuje, ker se bodo blagovni tokovi usmerili drugam. Lega Slovenije v osrčju Evrope nam ponuja vlogo mednarodnega tranzita. Računi kažejo, da bi lahko s to progo letno iztržili milijardo dolarjev prihodkov, zato bi morali o tem resno razmisliti. Zapisnik ministrov Presečnika in Bersanija bi morali prevesti v meddržavni dogovor, delati samo podprojekt Koper - Črni Kal pa je zelo vprašljivo. Če proge ne zgradimo, smo se dokončno odrekli koprskemu pristanišču in svoji tranzitni vlogi. Drugi bodo ta projekt realizirali, mi pa bomo postali lokalno pristanišče," opozarja Korelič.Po besedah Jadrana Bajca iz Kopra pomeni prometna politika, da država temu področju nameni tudi sredstva in kader. "Oktobra 1995 smo sprejeli besedilo, da bo zaostanek na tem področju nenadomestljiv. To pomeni, da je slovenska politika nedosledna, ali pa ne zna izvesti tega, kar je sprejela," je prepričan Bajec. Poslanec Tone Anderlič pa je priznal, da ne ve povedati, kakšna bo usoda te proge: "Brez države in njenega poroštva ne bo šlo. Tega denarja ne vidim, saj smo imeli težave z zagotovitvijo denarja za avtoceste. Če jih želimo zaključiti do leta 2012, bi potrebovali letno 40 milijard tolarjev, letos pa jih je na voljo le 28."
