Obtoženi je na sodišču na dolgo opisoval, kako je dolga leta služil v tujini in da je takrat v njegovem zakonu nastala "črna luknja". "A vedno sem bil razumen človek, tako se je pač zgodilo, ker me ni bilo doma. Nikoli in nikdar nisem bil ljubosumen na ženo, nikoli nisem razmišljal, da bi njeno razmerje nasilno prekinil oziroma da bi ji kaj storil," je razložil. Kot trdi, se je njegova žena zapletla z delavcem, ki je kar nekaj let obtoženemu pomagal pri delu in tudi živel v njuni hiši. S tem Francijem G. se je potem tudi odselila drugam. "Zadnje čase sta se oba zelo grdo obnašala do mene, Franci me je tudi pretepal. Vsaj dvajset srajc mi je raztrgal v zadnjih dveh letih," je dejal obtoženi. Kot je povedal, ga je po tistem, ko ga je žena zapustila, najbolj bolelo, da mu ni več dovolila stikov z otrokoma. Obiskal je socialno službo, kjer so mu svetovali, naj se z ženo vendarle v miru še enkrat pogovori. Tako je šel 16. septembra lani v stanovanjski blok na Vrhniki, potrkal na vrata in odprl mu je Franci. Obtoženi trdi, da je hotel govoriti z ženo, pa mu Franci ni dovolil niti vstopiti v stanovanje. Zato naj bi se stegnil mimo njega, v tistem trenutku pa se je približala žena in ga popršila s solzilcem. Tožilstvo na podlagi izjav oškodovancev dogodek opisuje drugače - Žbogar naj bi na vratih odrinil Francija in stopil v stanovanje. Nasilno prerivanje s Francijem naj bi ustavil šele ženin solzilec.

Trinajst dni pozneje sta se v domači hiši Žbogar in njegova žena sestala, da bi se pogovorila o stikih z otrokoma, na obdolženčevo željo pa tudi o tem, da bi se soproga vendarle spet vrnila domov. Franci je čakal pred hišo. Obtoženi pravi, da je pred tem v stanovanju našel tri pištole, kar je, tako pravi, samo še podkrepilo njegov strah pred večkrat ponovljenimi grožnjami drugih dveh, da ga bosta ubila. "Hotel sem jima pokazati, da vem za orožje. Šel sem po pištolo, ki sem jo našel skrito za televizorjem, potem pa ženo in Francija vprašal: Čigavo je to orožje? V tistem trenutku je naredilo "bum", ne vem, kako se je sprožila, saj sploh nisem prijel za petelina. Franci je mirno obstal. Mislil sem si, še sreča, da ga ni zadelo. Potem je stopil korak naprej, me zgrabil za roko, da mi je strgal rokav, nato pa počepnil in legel. Takrat sem videl, da sem ga ustrelil. Sedel sem na stopnice in se začel tresti," dogodek opisuje obtoženi. A obtožba mu tudi očita, da je nato s pištolo v roki stekel še za ženo, vendar se je ta skrila pri sosedih. Franci naj bi mu medtem skušal pobegniti, takrat pa naj bi po trditvah obtožbe Žbogar še dvakrat ustrelil proti sosedovi hiši. Francija naj bi potem zbil na tla in ga obrcal, potem pa, ko je videl, da je pištola prazna, odšel po drugo. Ko se je vrnil, Francija ni več našel, saj se je zatekel k sosedom. Vse to Dušan Žbogar zanika. Trdi, da je res še enkrat ustrelil, vendar le zato, da bi izpraznil pištolo. Ko pa se je približal sosedovemu orehu, kjer naj bi se skrival Franci, je ta skočil nanj z vso silo. "Bil je močan kot lev, strgal mi je srajco in mi vzel pištolo," je obtoženi opisal dejanje oškodovanca, za katerega so zdravniki pozneje ugotovili, da mu je Žbogar zadal prestrelno rano trebuha, trebušnih žil in organov.

Pred vsemi temi dogodki pa je Žbogar izvedel, da ima žena menda še enega ljubimca. Za Andreja B. naj bi mu povedala kar sama. Z njim se je Žbogar tudi srečal in ta naj bi mu, kot trdi, tudi natančno opisal, kje vse sta z ženo bila in kaj vse sta počela. "Andreja sem povabil domov, da bi se pogovorila. Vse je priznal, a je prosil, naj tega ženi ne povem, da ne bo imela težav s Francijem. Jaz pa sem ga prosil, naj mi vse to napiše, da bom lahko pokazal na sodišču, ko se bom ločeval. Sprva ni bil za to, potem pa je le pristal. Rekel sem mu, da on ni nič kriv, na koncu sva se objela in oba jokala," se je zagovarjal. Očitek tožilstva, da je Andreju takrat vzel mobilni telefon, je zanikal, češ da ga je oškodovanec pri njem pozabil. Prav tako obtoženi tudi ničesar ne ve o kaznivem dejanju spolnega nasilja, ki naj bi ga takrat zagrešil nad Andrejem (o podrobnostih tega očitanega dejanja na sodišču še niso govorili, ko pa bodo, bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati).

Dušan Žbogar je bil med zaslišanjem vidno razburjen, nekajkrat ga je skoraj premagal jok. Povedal je, da se je pred leti nekoč že zdravil v psihiatrični bolnišnici, s psihiatrom je že imel stik tudi v priporu. "Kdo pa bi vse to zdržal... Brez psihiatra bi se že obesil!" je potožil.

Sojenje se bo nadaljevalo februarja. Čeprav je Žbogarjev zagovornik odvetnik Andrej Žabjek predlagal, naj obtoženega izpustijo s Povšetove, mu je sodni senat pripor podaljšal. Ugodil pa je nekaterim Žabjekovim dokaznim predlogom, tako da bodo v sojenje med drugim vključili še izvedenca psihiatra, ki bo pregledal obdolženca, izvedenca za balistiko, zaslišali pa bodo tudi patologa dr. Alfreda Šerka, predvsem o domnevnem položaju obdolženca in oškodovanega Francija G. v trenutku, ko je bil slednji ustreljen.