"Za Bernika je značilni dnevniški način slikanja, saj mu je slikanje vsakdanja meditacija, vsakdanja izpoved," je še dejal Komelj, ki je Bernika tudi označil kot "prototip eksistencialnega umetnika". Komelj o Bernikovi umetnosti meni, da je "nadvse skrivnostna", saj bi bilo ob njej mogoče "vedno znova in znova pisati romane".Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je izpostavila, da je Bernik s svojimi deli v naš prostor ves čas prinašal informacije o tem, kaj se v likovni umetnosti dogaja v svetu. Umetnik je po njenih besedah ves čas komentiral sodobne tokove v umetnosti v svetu, a obenem ves čas ostajal zvest samemu sebi.

Kot je pojasnila kustosinja Breda Ilich Klančnik, so vsa dela za razstavo skupaj z umetnikom izbrali iz opusa, ki ga Bernik hrani pri sebi. Evidentirali so okrog 1000 del, kar po besedah Ilich Klančnikove priča - če pomislimo na vsa Bernikova dela, ki se nahajajo po raznih domačih in tujih javnih ter zasebnih zbirkah - o ogromni produkciji. V galeriji bodo prikazali 274 del. "Slike moram imeti doma, da se na njih naslonim. So moja samozavest," pa je razlog za tolikšno število slik v svojem ateljeju pojasnil umetnik.

Večino del bo javnost sedaj imela priložnost videti prvič, kar se tiče kipov bodo sploh vsi prvič razstavljeni. V katalogu k razstavi je evidentiranih 622 del, 30 razstavljenih del pa v katalogu niso zajeli, saj so jih izbrali naknadno. Katalog prinaša tudi esej Milčka Komelja z naslovom Bernikov večni romar in podzemeljsko nebo.Na razstavi bo po besedah Ilich Klančnikove poudarjena dokumentarna plat. Ogledati si bo mogoče film Nataše Prosenc, ki dokumentira nastajanje razstave. Film spremlja Bernikova dela iz kraja njihovega nastanka v umetnikovem ateljeju na Breznici prek začasnega domovanja v Jakopičevi galeriji, kjer so jih pripravljali za razstavo, do Moderne galerije. Ogledati si bo moč tudi nekatere druge dokumentarne filme o Berniku.Bernikova dela na razstavi ne bodo predstavljena po kronološkem zaporedju, ampak analogno. Tako bo na razstavi vidna "enovitost Bernikovega ustvarjanja in pestrost v tej enovitosti", je poudaril Komelj. Janez Bernik se je rodil leta 1933. Diplomiral je iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (ALU), kjer je leta 1957 končal še slikarsko specialko, nato pa se je izpopolnjeval v Parizu. Do upokojitve (1996) je bil profesor na ALU. Za svoje delo je leta 1981 prejel najvišjo državno nagrado, Prešernovo nagrado.