Iz dokumenta, ki se ukrepom na področju visokega šolstva posveča na eni tipkani strani, je razvidno, da bi predlagatelji njegovo kakovost in konkurenčnost dvignili tudi tako, da bi uvedli šolnine in ukinili študentsko delo. Vse skupaj ob podmeni, da bi uvedli enotno davčno stopnjo. Dr. Aleš Vahčič , vodja skupine za spodbujanje konkurenčnosti, zagovarja vavčerski sistem, kombiniran s sistemom odloženih šolnin - zamislili so si, da bi v prihodnje vsak študent dobil od države vavčer v določenem znesku, ki bi ga lahko unovčil na kateri koli fakulteti, del šolnine pa bi prispeval sam. Če tega denarja ne bi imel, bi šolnino odplačeval, ko bi po študiju dosegel določeno višino plače. Če bi bila ta nižja, ne bi bilo treba vsega vrniti. Država bi nadarjenim, a revnim študentom zagotovila tudi štipendije, vendar je vprašanje, kje jih bo dobila. Zanimivo, da si jih je minister za socialo Janez Drobnič pred časom obetal ravno iz študentskega dela... Kar zadeva šolnine, se z njimi za določena področja, ki imajo trg, strinja tudi Maks Tajnikar in pravi, da je ena največjih hinavščin pri nas trditev, da je visoko šolstvo brezplačno.

ŠTUDENTJE ODLOČNO PROTI

Po drugi strani se Tajnikar ne strinja z ukinitvijo študentskega dela, kar so predlagatelji v dokumentu zavili v nekoliko manj neposredno formulacijo. Vahčič je priznal, da tega ne želijo reči naravnost, ker je vse vezano na uvedbo enotne davčne stopnje - v takem primeru po njegovem ne bo razloga, da bi študentsko delo obravnavali drugače od dela drugih. Hkrati naj bi za študente ukinili tudi subvencionirano prehrano, prevoz in druge ugodnosti, saj naj bi, trdi Vahčič, enotna davčna stopnja prinesla dvig osebnih dohodkov družin. O tem, kaj bo s tistimi, ki jih družine pri študiju ne podpirajo, dokument ne govori. Tudi ne o tem, kakšne štipendije naj bi dobili revni študentje, če upoštevamo, da bodo ob vse druge finančne ugodnosti. Pri vsem skupaj pa Aleš Vahčič obljublja, da rezi, ki naj bi najbolj prizadeli srednji in višji sloj, ne smejo voditi k zmanjšanju števila študentov.

Študentje omenjenim ukrepom odločno nasprotujejo, saj bi imeli po mnenju Študentske organizacije Slovenije pogubne posledice za kakovost in dostopnost visokega šolstva. Pri tem opozarjajo, da je študentsko delo trenutno edini socialni korektiv, ki večini študentov omogoča, da sploh lahko študirajo. Z njegovo ukinitvijo se ogrožajo tudi sistem organiziranja študentov, ki je razpreden po vsej državi, projekt prenove in gradnje študentskih bivalnih zmogljivosti (vezan je na prihodke iz študentskega dela) ter tehnološka opremljenost univerz.

UNIVERZE BREZ PROFESORJEV?

Predlagatelji sprememb bi konkurenčnost visokošolskega prostora med drugim dvignili tudi s povečanim ustanavljanjem zasebnih zavodov, pri čemer bi izenačili pogoje javnega financiranja za javne in zasebne zavode (kar je denimo v nasprotju z uvedbo šolnin). Po njihovem bi morala imeti Slovenija v prihodnje od sedem do deset univerz. Nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger in Maks Tajnikar sta proti, ker za to nimamo dovolj profesorjev.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan nasprotno meni, da je Damijanova skupina opravila dobro delo, vendar bo treba njene predloge še natančneje preučiti in se odločiti, katere upoštevati. Sam je denimo proti predlogu, da je treba v visokem šolstvu odpraviti vse omejitve rabe angleščine.