Primož Kuret je prek svojih publikacij, ki so izšla tako v slovenskem kakor tudi v nemškem, angleškem, hrvaškem, bolgarskem, italijanskem in japonskem jeziku, na različne načine povezan z avstrijskim muzikološkim raziskovalnim delom. Tako je med drugim pred štirimi leti zaključil svoje delo o 300-letni zgodovini Slovenske filharmonije (Academia Philharmonicorum 1701-2001), ki zaradi različnih in številnih povezav med Slovenijo in Avstrijo predstavlja tudi pomemben prispevek k avstrijski glasbeni zgodovini.

Njegova raziskava o delovanju Gustava Mahlerja v Ljubljani v letih 1881/82 je postala pomembna za raziskovanje dela in življenja tega avstrijskega skladatelja in dirigenta, ima pa tudi poseben pomen za Avstrijo; Mahler je med svojim bivanjem v Ljubljani postavil temelj za svojo mednarodno kariero kot dirigent in za svoje nadaljnjo delovanje, ki ga je pripeljalo do mesta direktorja Dunajske dvorne opere. Knjiga "Mahler in Laibach, Ljubljana 1881-1882" je izšla leta 2001 v zbirki Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju.

Poseben mednarodni pomen pa si je Kuret pridobil kot soustanovitelj Slovenskih glasbenih dnevov v Ljubljani, v okviru katerih vodi muzikološke kongrese, ki so predvsem v prvih letih - še pred slovensko samostojnostjo - postali ena najpomembnejših in redkih krajev srečanja med Zahodom in Vzhodom. Ti kongresi so svojo funkcijo ohranili vse do danes in s pristopom Slovenije k Evropski uniji postali eden najpomembnejših naslovov mednarodnega muzikološkega sodelovanja v okviru nove evropske skupnosti, piše v utemeljitvi odlikovanja.