V obeh organizacijah ocenjujejo, da je minister s svojo razlago predvidenih sprememb zakona zavajal javnost, ko je trdil, češ da vojni invalidi z nizkimi prejemki ne bodo dobili nič manjših prejemkov. Sedanjo osnovo za odmero invalidnine in vseh drugih invalidskih prejemkov naj bi namreč z 218.000 tolarjev znižali za več kot 50 odstotkov na najnižjo pokojninsko osnovo, ki trenutno znaša 102.748 tolarjev. Poleg tega se jim zdi povsem nesprejemljivo in nedopustno mešanje in seštevanje invalidnine zaradi vojne invalidnosti in pokojnine kot pravice iz dela. Najvišji možni invalidski prejemki po tem predlogu v prihodnje ne bi smeli presegati najvišje pokojnine za 40 let delovne dobe, upravičenci do obeh pravic (invalidnine in pokojnine) pa naj bi se prihodnje leto tudi morali odločiti zgolj za eno ali drugo oziroma ne bi mogli več hkrati prejemati invalidnine in pokojnine. Ne zadovoljuje jih niti prehodna določba, po kateri obstoječih pravic (prejemkov) vojnih invalidov ne bi nižali, ampak le zamrznili za toliko časa, dokler predlagana (najnižja pokojninska) osnova z usklajevanjem ne bi dosegla ravni sedanje odmerne osnove za vojaške invalidnine (218.000 tolarjev). Ta se je doslej redno usklajevala z rastjo plač.

Predstavniki vojaških invalidov so ministrovo poudarjanje socialne pravičnosti ob predlaganih zakonskih spremembah ocenili za leporečje. Nameravajo pa jih še natančneje preučiti in pripraviti svoja stališča do njih. Predsednik Evropske zveze invalidov vojn Jože Zupanc je pripomnil, kako jim je vlada s svojim zakonskim predlogom pripravila svojevrstno "darilo" ob 60. obletnici zmage nad fašizmom. Če vlada ne bo preklicala tega zakona oziroma se z njihovimi predstavniki ne bo dogovorila za sprejemljivejše spremembe, je Zupanc napovedal, da bodo to vprašanje sprožili tudi v organih EU: najprej na sestanku s tamkajšnjimi našimi sedmimi poslanci, če bo treba, pa tudi s pohodom vojnih invalidov v Strasbourg.