Zdaj že nekaj časa namesto slaščic križem kražem letijo očitki, pritožbe in odločbe. Svojo tortico je zalučal tudi Urad za varstvo konkurence, ki je ocenil, da je Mobitel zlorabil prevladujoči položaj na trgu mobilne telefonije. Postopek je pred uradom sprožilo ameriško podjetje Western Wireless International, lastnik mobilnega operaterja Vega, ki je že dalj časa tožil, češ da na slovenskem trgu mobilnih komunikacij ni vse v redu. Pravila na srditi tekmi, pravijo, niso bila enaka za vse.

Agresivni vstop

Vega je na slovenski trg stopila decembra leta 2001 in že konec leta 2002 naj bi imela po svojih podatkih 64.000 zanesljivih uporabnikov. Svojega vstopa na trg se je lotila razmeroma agresivno v treh fazah. Najprej je gradila svoj imidž, začela je še pred začetkom trženja storitev, nato je ustvarjala brand, ime podjetja, ki ga je povezala z rumeno, črno in sivo barvo in vse združila pod geslom "svoboda izražanja". Bila je uspešna, saj je bila prepoznavnost razmeroma hitro 89-odstotna. Tretja faza je bila prodaja izdelkov in storitev, pri čemer pa se je zataknilo. "Nismo se uspeli prebiti do zavesti uporabnikov," je povedal Iztok Aberšek iz oglaševalske agencije Tovarna vizij, ki je sodelovala pri oglaševalski akciji tega podjetja. Težava naj bi bila po njegovem mnenju večplastna, med drugim pa naj bi bili naročniški paketi, v katerih so ponujali zakupljene minute, predstavljeni "dva koraka prezgodaj", saj slovenski trg in uporabnik še nista spoznala prednosti take ponudbe.

Nekateri Vegi očitajo še druge nesmisle pri vstopanju na slovensko tržišče in razprava o tem že nekaj časa poteka v okviru vprašanja, ali je za slab položaj krivo samo podjetje ali pa so krive razmere na tržišču.

Tako naj bi bila strategija v začetku po nekaterih podatkih zgrešena tudi v tem, da uporabnikom zavestno ni hotelo ponuditi subvencioniranih telefonskih aparatov, kot sta to storila druga dva operaterja, češ da slovenskega uporabnika ne bo podkupovalo na tak način. Prav tako velja, da se je v svoji precej nekonvencionalni oglaševalski akciji osredotočilo na uporabnike, stare od 16 do 25 let, ki so bili po njegovih podatkih najbolj pripravljeni zamenjati operaterja, in poleg tega že ob vstopu nakazalo, da v nove tehnologije, kot sta GPRS in UMTS, ki sta uporabna predvsem za večpredstavnost in prenos podatkov, kratkoročno ne bo vlagalo, zato so mu nekateri očitali, da nima namena dolgo ostati na tržišču.

V Vegi zavračajo te očitke, čeravno včasih ne prav prepričljivo. "Ne strinjam se, da bi to pomenilo, da nimamo dolgoročne strategije," je odgovoril Julien Coustaury , direktor Vege, ki ga nekateri poznajo tudi kot solastnika lokala Sushimama na Wolfovi ulici v središču Ljubljane. "Če bi bila naložba v nove tehnologije upravičena, bi šel z veseljem do delničarjev in jih prosil za izdaten ček. Naša strategija je, da bi bili najbolj ugoden ponudnik glasovnih komunikacij in pošiljanja kratkih sporočil." Operaterji imajo od tega res največje dobičke, nekateri podatki pa kažejo, da 90 odstotkov uporabnikov mobilnih telefonov uporablja samo ti dve storitvi, MMS (večpredstavnostna sporočila), GPRS, dostopanje do medmrežja, druge možnosti pa uporablja precej precej manj ljudi.

Tretje faze naj ne bi uspešno izpeljali tudi zato, ker naj bi imeli najmanj dvakrat manj denarja za marketing kot njihov največji tekmec. Glede številk so pri Vegi precej skrivnostni in jih ne želijo razkriti. Mobitel je še pred vstopom tretjega tekmeca zgradil svoj imidž kot izrazito slovensko podjetje, ki podpira šport in naravovarstvene projekte, sodeluje v človekoljubnih akcijah, gradi nove tehnologije in še kaj. Na teh področjih novi prišlek torej ni uspel uspešno konkurirati. Le za kratek čas?

Informacijo, da podjetje nima dolgoročnih načrtov ostati na slovenskem trgu, je bilo večkrat zaslediti v krogih, v katerih dobro poznajo telekomunikacijski trg in podjetja, ki nastopajo na njem. Lastniku Vege naj bi se po tem scenariju zalomilo zato, ker je ta trg kmalu po vstopu Vege doživel "zlom", kar pomeni, da če bi podjetje prodali, bi dobili manj, kot so vložili vanj. Telekomunikacijska podjetja za naložbenike niso bila tako zelo zanimiva, zato ni bilo pravega ponudnika.

Na tak namen Western Wirelessa med drugim kaže prodaja 19-odstotnega deleža v hrvaškem ponudniku VIP, ki ga je lani poleti prodal avstrijskemu podjetju Mobilkom. Tudi večkrat prej je že prodajal deleže. Pri Vegi ne zanikajo, da bi bili pripravljeni prodati podjetje, če bi se našel dovolj ugoden ponudnik - to je v sodobnem podjetništvu ne nazadnje povsem sprejemljiva poteza -, vendar ob tem s prstom pokažejo na podjetja, ki jih niso prodali in v katerih imajo največji delež, torej so lastniki. Western Wireless ima podjetja tudi na Irskem, v Avstriji (Tele.ring; podjetje je kupil za deset evrov), Gruziji, Boliviji, na Haitiju, v Gani in Slonokoščeni obali. Kot zanimivost naj zapišemo: toži tudi vlado Slonokoščene obale, le da je tamkajšnja zgodba nekoliko drugačna. Zahteva 54 milijonov dolarjev, ker naj bi tamkajšnja vlada zasedla prostore njegovega podjetja, nekaj imetja pa naj bi tudi uničila. Lobist Bob Dole

Namen podjetja pa je bil resen in si je vstop zagotovilo tudi z lobiranjem, predvsem po vplivnem ameriškem senatorju Bobu Doleu. "Njegove cene so znane in vsakdo lahko lobira na tak način, če to želi. Najemanje lobista v poslovnem svetu ni nič nenavadnega," je povedal Coustaury. Kasneje, ko se je izkazalo, da na slovenskem trgu ni vse v najlepšem redu, so poskušali razmere spreminjati tudi po drugih formalnih poteh, tudi po ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji. "Vplivali smo po formalnih kanalih, imeli na milijone sestankov in delali tudi prek ameriškega veleposlaništva, kar je povsem legitimen način. Ameriško zunanje ministrstvo ima oddelek, ki je zadolžen za posredovanje, in tudi tega smo uporabili, da bi rešili vprašanje," je še povedal direktor Vege, vendar pritisk ni obrodil sadov - vsaj ne v času prejšnje vlade.

Po mnenju nekaterih je imelo to podjetje pred vstopom na naše tržišče slabe podatke. Na to naj bi kazala tudi izredno visoka vsota, ki jo je plačalo za koncesijo za frekvenco 1800 Mhz, na kateri deluje njegovo omrežje, in ki je bila precej večja, kot so plačali drugi. Za koncesijo je največ ponudil Western Wireless International, in sicer 4,91 milijarde tolarjev, Teleimpuls 1,35 milijarde, Mobitel milijardo in Simobil 150 milijonov tolarjev. "Imeli smo dobre informacije. Pri razpisu je vsak ponudil svojo vsoto, kuverte so bile zaprte, tako da nismo vedeli, koliko bodo ponudili drugi," so odgovorili pri Vegi. "Kar morda nismo najbolje ocenili, je popolna odsotnost regulacije na tem trgu. Nismo pričakovali, da bo regulator tako šibek in tako nepripravljen posredovati na trgu," je pojasnil direktor.

Operaterjem enake možnosti

Ameriško podjetje zahteva, naj regulator zagotovi, da bodo vsi operaterji imeli enake možnosti. Da zdaj ni tako, kaže zgodba njegovih zaposlenih. Vsem ponuja telefonsko številko in 200 brezplačnih minut, toda večina ima še vedno drugo številko, pri prevladujočem mobilnem operaterju, ker jih njihovi prijatelji sicer kličejo precej dražje. Skratka, zaradi prijateljev se jim ne splača uporabljati službene številke. Klic v druga omrežja in iz drugih omrežij k Mobitelu je namreč precej dražji, včasih še enkrat dražji, kar je odvisno od naročniškega paketa.

Vega čaka še na razplet odškodninskega zahtevka, s katerim od države zahteva, naj do konca januarja poskrbi za normalne razmere na trgu in plača 173,9 milijona evrov odškodnine. V nasprotnem primeru je že napovedala odškodninsko tožbo v vrednosti 337 milijonov evrov in odhod s slovenskega trga.

Po mnenju Mira Rozmana , nekdanjega državnega sekretarja za telekomunikacije, bi morali pri nas že v izhodišču zagotoviti razmere, v katerih bi bila tekma za vse tekmece izenačena. "Država je z zakonom in ustanovitvijo agencij sicer uspešno dokončala nalogo, vendar regulator v dveh letih ni uspel zagotoviti, da bi se to uresničilo tudi na trgu in da bi tako dovolil, da tretji operater uspešno konkurira. Vsi bi morali imeti enake pogoje."

Po vsem tem se torej zdi, kot da je Vega res zvezda v napačnem osončju. Njen prodor na slovenskem trgu za zdaj ni bil uspešen, najsi bo zaradi svoje slabe poslovne politike ali zaradi razmer na trgu. Najmanjši slovenski operater je imel po nekaterih ocenah konec leta 2004 približno 33.000, Mobitel pa 1,49 milijona uporabnikov.