Na 77. filmskem festivalu v Cannesu so razglasili dobitnika najprestižnejše nagrade. Zlato palmo je prejel film Anora neodvisnega ameriškega režiserja Seana Bakerja. Veliko nagrado žirije, ki je druga najpomembnejša nagrada festivala, je prejel film All We Imagine as Light indijske režiserke Payal Kapadia. V konkurenci za nagrado je bilo letos 22 filmov.

»Sean Baker je skoraj edini primer resnično neodvisnega ameriškega cineasta, ki mu je v zadnjih dvajsetih letih uspel uspešen in nekompromisarski preboj v prvo ligo. Če je kaj pravice, bo ta film zmagal, ne le ker je (zaenkrat) z naskokom najboljši film v konkurenci, temveč ker bi nagrada talentiranega režiserja »ujela« na ključni točki kariere. Seanu Bakerju bi zlata palma verjetno ponudila enak pospešek kot ga je pred tridesetimi leti prinesla Tarantinu in Šundu,« je pred dnevi za Dnevnik zapisal filmski poznavalec Simon Popek, poročevalec iz Cannesa.

Njegova kritika filma Anora:

»Gre za tematsko in vizualno ambiciozno, skoraj dve in pol ure trajajočo bravuro, ki nikogar ni pustila hladne. Anori uspe tam, kjer spodleti pretirano konceptualni in preračunljivi Emiliji Pérez Jacquesa Audiarda; oba hočeta obenem zabavati in o današnjem svetu povedati nekaj pomenljivega, le Anora pa premore avtentičen in nepretenciozen šlif; to je film, ki neprestano spreminja čustvene registre, prične se kot perverzna reimaginacija Čednega dekleta (1990) z Julio Roberts in sklene s potentnim moralnim naukom o »ameriškem snu dveh hitrosti«: newyorška striptizeta Anora očara totalno neodraslega in neodgovornega sina ruskega oligarha, ki na veliko zapravlja težko prigarani očetov denar. Po divji zabavi v Vegasu se čez noč poročita, kar v luft požene pol brooklynske ruske diaspore, ki namerava storiti vse, da bi se zakonska zveza še pred prihodom pobesnelih staršev razveljavila. Frenetični ritem prve polovice, v katerem briljira energična Mikey Madison, se proti koncu umiri in dobi realistične konture klasičnega newyorškega filma o deprivilegiranem delavskem razredu. Baker, vedno občutljiv na socialne neenakosti, ne pušča nobenega dvoma, ameriški sen obstaja, ampak samo za poklicane, vsi ostali se morajo znajti po svoje.«

Žirija, ki ji je predsedovala ameriška igralka, scenaristka in režiserka Greta Gerwig, je vključevala tudi: turškega scenarista in fotografa Ebra Ceylana, ameriško igralko Lily Gladstone, francosko igralko Evo Green, libanonsko režiserko Nadine Labaki, španskega režiserja in producenta Juana Antonia Bayona, italijanskega igralca Pierfrancesca Favina, japonskega režiserja Hirokazuja Koreeda in francoskega igralca Omara Syja.

Nagrada za življenjsko delo režiserju Vojne zvezd

Film All We Imagine as Light režiserke Payal Kapadia prinaša zgodbo dveh medicinskih sester v Mumbaja, ki se zbližata v mestu z 20 milijoni ljudi.

Nagrado žirije je na nocojšnji slovesnosti prejel Francoz Jacques Audiard za muzikal Emilia Perez. Za vlogo v muzikalu pa so nagrado za najboljšo igralko tokrat skupaj prejele Karla Sofia Gascon, Selena Gomez, Zoe Saldana in Adriana Paz. Gascon, ki je prva transspolna igralka, ki je prejela nagrado v Cannesu, se je ob prevzemu nagrade zahvalila svoji družini ter nagrado posvetila »vsem transspolnim osebam, ki trpijo«.

Nagrado za najboljšo režijo je prejel Miguel Gomes za film Grand Tour.

Iranski režiser Mohammed Rassulof je prejel posebno nagrado žirije. Leta 1972 rojenega režiserja so v Teheranu obsodili na večletno zaporno kazen in bičanje, a je naskrivaj zapustil domovino, da se je lahko udeležil festivala. Predstavil je film The Seed of the Sacred Fig o protestih v Iranu po smrti mlade Mahse Amini septembra 2022.

Za scenarij je bil nagrajena francoska režiserka in scenaristka Coralie Fargeat za film The Substance, ki ga je tudi režirala. Film z Demi Moore in Margaret Qualley pripoveduje o nekoč slavni televizijski ikoni Elizabeth Sparkle (Demi Moore), ki vzame skrivnostno snov, da bi ustvarila mlajšo različico sebe (Margaret Qualley), eksperiment pa ima brutalne posledice.

Fargeat se na odru zahvalila igralki Demi Moore in po pisanju dpa povedala: »Film govori o ženskah in o tem, kaj morajo ženske v svetu še vedno prestajati.« Zahvalila se je vsem ženskam, ki spregovorijo, in dejala: »Resnično verjamem, da potrebujemo revolucijo, in mislim, da se še ni začela.«

Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel ameriški igralec Jesse Plemons za film Kinds of Kindness režiserja Yorgosa Lanthimosa.

Zmagovalni film tekmovalne sekcije un certain regard (posebni pogled) je drama Black Dog, ki jo je režiser Guan Hu postavil na obrobje puščave Gobi na severozahodu Kitajske. Njen protagonist je samotarski možak, ki se v svoje rojstno mesto vrne po odsluženi zaporni kazni. Službo dobi v patrulji, ki naj bi iz mesta še pred začetkom olimpijskih iger odstranila vse potepuške pse, a nato se nepričakovano naveže na zapuščenega črnega psa, so vsebino filma povzeli na festivalski spletni strani.

Zlato palmo za življenjsko delo je na nocojšnji slovesnosti prejel ustvarjalec Vojne zvezd George Lucas. »Vojna zvezd ni nič drugega kot mitologija,« so organizatorji med drugim zapisali v izjavi in se poklonili legendarnemu 79-letnemu ameriškemu producentu in režiserju.