S takšno in drugačno problematiko s tega področja so se na tleh današnje Slovenije srečevali praktično skozi celotno obdobje bivanja pod habsburško krono ter krono Karađorđevićev v času predvojne Jugoslavije, če se omejimo samo na to obdobje. Pri financiranju zdravstva za časa Avstro-Ogrske so pomembno vlogo imele tudi deželne vlade in njihove blagajne. Po koncu prve svetovne vojne je v kraljevini SHS skrb za javno zdravje pripadla takratnim higienskim zavodom. Slovenskemu higienskemu zavodu je v dvajsetih letih delovanja uspelo ustanoviti 20 zdravstvenih domov, s čimer so ljudem precej skrajšali pot do zdravstvenih ustanov ter nekoliko olajšali delo bolnišnic. Toda pot do napredka zaradi pogostih spopadov različnih interesov na območju celotne kraljevine ni bila lahka. Na Slovenskem, kjer je bilo stanje na področju zdravstva na nekoliko višji stopnji kot drugod, je povzročala precej nezadovoljstva centralizacija, ko so o vsem odločali v Beogradu. Veliko razburjanje je na primer povzročila objava proračuna za leto 1924, ko je bilo zdravstvu namenjenega veliko manj denarja od potreb. Nasprotniki centralizma na Slovenskem, klerikalci, so zaradi tega v ljubljanskem hotelu Union sklicali protestni shod, zagovorniki centralizma, liberalci in demokrati, pa so preko svojega časopisja po njih na vso moč udrihali. Eden glavnih govornikov na unionskem shodu je bil dr. Ivan Stanovnik, oče pred štirimi leti preminulega politika Janeza Stanovnika.
Bolnica in demokratski izgovori.
Način, kako družba ljubljanskih kazinotov vsak interes slovenskega naroda izdaja na ljubo režimu, je brez primere v zgodovini. Ti ljudje so izgubili že ves čut, da organično pripadajo slovenskemu narodu, dasi se po imenu še k njemu prištevajo. Celo v zadevi javnih dobrodelnih zavodov se je postavila ta družba, ki se imenuje »demokratska«, na stran izžemalcev slovenskega naroda v Belgradu.
Režim je poslal v Ljubljano dva uradnika ministrstva za narodno zdravje, da se na licu mesta prepričata o dejanskem stanju, ki je nastopilo te dni v bivši deželni bolnici. »Jutro« trdi, da sta se ta dva gospoda prepričala, da so redukcije bolnikov, »radi katerih je nastalo zadnji čas v javnosti toliko kričanja (!)«, deloma prenagljene. Kaj se to pravi? Ali se je prenaglila država oziroma njen organ dr. Katičić, ko je zapovedal omejitev obrata, ali pa se je prenaglilo vodstvo bolnice, ko je na podlagi te zapovedi odpustilo 50 odstotkov bolnikov? (…) Kaj torej pomeni »Jutrovo« žlobudranje? Stvar je enostavno ta, da si je »Jutro« to trditev enostavno izmislilo. (…)
In potem se upa »Jutro« še pisati, da »krivda radi mizerije ljubljanskih bolnic ne leži toliko na Belgradu kakor na drugih faktorjih«! Na katerih neki? Mar ni Belgrad dolžan iz denarja davkoplačevalcev vzdrževati bolnikov? (…)
Po demokratski teoriji naj pa s klobukom v roki prosjačimo še za kruh našim bolnim in betežnim! Ali je čudno, če nas velesrbski centralizem tepe, ko imamo take prodane duše v svoji sredi? (…)
Slovenec, 25. maja 1924
Klerikalcev res ni prav nič sram!
Vodstvo klerikalne stranke sklicuje za danes v unionsko dvorano protestni shod »proti uničevanju slovenskih bolnic«. Da se predvsem pomenimo časnikarsko: »Slovenec« je v petek v posebni brzojavki oznanil, da je na brzojavno intervencijo SLS odredil minister narodnega zdravja posebno komisijo za ugotovitev stanja ljubljanskih bolnic. Komisija je prišla, ugotovila vse potrebno in je stvar v najlepšem tiru. Včerajšnji »Slovenec« pa navzlic temu dela kričečo reklamo za protestni shod in vodstvo SLS je dalo še včeraj alarmirati vse okoliške organizacije, da pripeljejo polne črede. Drugo: Na shodu nastopita po »Slovenčevi« napovedi kot govornika g. dr. I. Stanovnik in Franc Smodej. Kdaj in kaj sta ta dva gospoda imela opraviti z zadevami slovenskih bolnic? (…) In tretje: Kaj hoče vodstvo SLS doseči s svojim protestnim shodom, ko je zadeva itak v najresnejšem pretresu in je hujskaštvo zaenkrat ne more niti poboljšati niti poslabšati?! – Ali vas res ni sram, da povrh še zlorabljate beden položaj bolnikov, ki ste ga zakrivili vi in edino vi sami, za svojo partizansko gonjo? Izboljšanje stanja v slovenskih bolnicah kriči po istočasnem obračunu z vnebovpijočim in brutalnim licemerstvom slovenskih klerikalcev.
Jutro, 25. maja 1924
Tudi občine protestirajo.
Med onimi, ki so vsled redukcije bolnikov v slovenskih bolnišnicah tudi jako občutno prizadeti, stoje v prvi vrsti slovenske občine, na katere bo padlo težko breme vzdrževanja onemoglih in bolnih ljudi, ki so brez sredstev in jih iz bolnic odpuščajo vsled grabežljivosti belgrajske centralne uprave. Občinarji vedo prav dobro, da oni že itak plačujejo za revne bolnike na davku. Ker pa je ta denar pobasala v svojo malho slovita »porodica«, bodo morale občine še enkrat plačevati! Zato je umevno, da je našel nedeljski protestni shod v »Unionu« zlasti med občinami živahen odmev. (…)
Slovenec, 27. maja 1924
Fijasko klerikalnega shoda radi bolnic
Včeraj, v nedeljo 25. t. m., je klerikalna stranka sklicala v Union protesten shod radi »reduciranja bolnikov« po naših bolnicah, kakor je »duhovito« pisal »Slovenec«. (…) Shod je bil kljub velikanski reklami zelo maloštevilno obiskan. Na shod je prišlo nekaj okoličanov in radovednežev, v celem kakih 500 oseb. Zborovanje je otvoril prof. Remec, rekoč: »Zgodila se je krivica. Zahtevamo, da se da Slovencem to, kar jim sliši (?!). Pozabil je opravičiti odsotnost klerikalnih poslancev. Šele potem se je na to spomnil in povedal, da sta morala oditi v Beograd, kjer bosta tudi protestirala radi bolnic. Kot tudi prvi govornik je nastopil na to podžupan dr. Ivan Stanovnik. Njegov govor je obstojal iz starih, že tolikokrat premletih fraz, ki jih dan na dan čitamo v »Slovencu«. (…)
Končno je bila sprejeta kratka resolucija, ki pravi, da Slovenija na »velikem protestnem shodu« v Ljubljani protestira proti ukinjenju kreditov za bolnice. Shod je končal nad vse klavrno.
Slovenski narod, 27. maja 1924
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si