Več kot polovica vprašanih ima težave zaradi bleščanja predvsem pri slabi vidljivosti, na primer ponoči, v megli in med močnim deževjem ali sneženjem. Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih.
Glavni krivec: dolge luči
Dobrih 40 odstotkov vprašanih najbolj zaslepijo dolge luči, Slaba petina jih meni, da so to zasenčeni žarometi oziroma kratke luči. Več kot petino vprašanih motijo tudi prižgane meglenke. Le deset odstotkov vprašanih meni, da je tovrstno bleščanje sprejemljivo.
Vpliv bleščanja: slaba vidljivost in razdraženost
Na vprašanje, kakšne vplive ima na voznika zaslepitev z lučmi, je skoraj polovica voznikov v Sloveniji odgovorila, da zaradi vira svetlobe slabo vidijo okolico. In kako se vozniki odzovejo na bleščanje žarometov nasproti prihajajočih vozil? Osem od desetih ob zaslepljenosti pogleda stran ali pripre oči. Deset odstotkov anketirancev ob zaslepljenosti pomežikne, le šest odstotkov pa jih na bleščanje ne reagira. Če vozniki med vožnjo zaradi zaslepljenosti pogledajo stran od ceste ali celo zamižijo le za eno sekundo, v tem času pri hitrosti 50 km/h prevozijo skoraj 15 metrov povsem na slepo.
Raziskavo so opravili v sodelovanju z devetimi evropskimi avtomobilski klubi, v Sloveniji je sodelovalo 2766 voznic in voznikov. Rezultati kažejo, da na zaznavo bleščanja vplivata slaba vidljivost in razdraženost, povzroča pa stres in izogibanje vožnji ponoči.
Avtomobilske organizacije zato od organizacij, kot sta Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Evropska komisija, zahtevajo strožja pravila, ki urejajo tehnične standarde za avtomobilska svetlobna telesa. Trenutni predpisi za homologacijo, tako pri AMZS, so namreč neustrezni, saj da ne ščitijo dovolj voznikov.
