Pred današnjim prihodom francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je prišel mirit razgrete razmere na francoski Novi Kaledoniji v Tihem oceanu, je bilo v tamkajšnji prestolnici Noumei zadnje dni relativno mirno, prej pa vse prej kot to. 13. maja je izbruhnilo nasilje predvsem mladih zaradi volilne reforme, ki predvideva glasovanje tudi vseh neavtohtonih prebivalcev na referendumih in v lokalno skupščino. Staroselci, ki bi bili tako v manjšini, se bojijo, da bi razširitev volilne pravice še bolj omejila njihove pravice.
Sledilo je najhujše nasilje, kar ga otočje, nekaj manjše od Slovenije, pomni zadnje čase. Ubitih je bilo šest ljudi: trije staroselci, en belec in dva žandarja. V več mestnih predelov si policija ne upa vstopiti, v nekaterih zasebno in javno lastnino varujejo četrtne milice. Mladi huligani so v zadnjih devetih dneh opustošili že vsaj 150 podjetij, škoda pa že presega milijardo evrov, kar je izjemno veliko za ozemlje z manj kot 300.000 prebivalci. Policisti in vojaki so doslej odstranili že 90 barikad, samo 70 na cesti, ki povezuje Noumeo in letališče, torej je bila ena na vsak kilometer.
Izgubljeni bitki separatistov
Čutiti je napetost med staroselci, ki si želijo samostojno državo, in lojalisti, med katerimi so predvsem belci, Azijci in manjšina staroselcev. Na obeh straneh imajo orožje. Ker je jetnišnica prepolna, sodniki izpuščajo mlade huligane, ki so opustošili živilske trgovine. A ti se običajno vrnejo na barikade. Različne separatistične stranke, ki za zdaj še obvladujejo lokalno skupščino, nimajo pod nadzorom mladih upornikov in zaman pozivajo k umiritvi razmer.
Separatisti so sicer doslej izgubili dve bitki, eno na treh referendumih o neodvisnosti (2018, 2020 in 2021), ko so tudi nekateri staroselci glasovali proti, ker imajo raje Francijo kot kitajsko prevlado, ki se je bojijo. Njihova druga izgubljena bitka je demografska: zaradi priseljevanja Azijcev, ki jih je podobno kot Evropejcev 30 odstotkov populacije, je staroselcev danes samo še 40 odstotkov in ne več polovica kot pred 15 leti.
Moral je na obisk
Macron je v torek presenetil z nepričakovano napovedjo, da odhaja na Novo Kaledonijo. Glavni namen obiska je ustanovitev odbora, ki naj bi vzpostavil dialog s staroselci in separatističnimi strankami. Ni jasno, ali se namerava odpovedati volilni reformi. Gotovo predstavlja njegov prihod tveganje, ne toliko zaradi njegove osebne varnosti (nemirov še ni konec), ampak bolj zato, ker bi lahko vodil do nove, še hujše faze upora mladih staroselcev. A po drugi strani je moral na pot, saj so se razmere preveč poslabšale. Premier Gabriel Attal nima dovolj izkušenj, da bi lahko umiril situacijo, sploh pa ima v četrtek zvečer televizijsko soočenje z 28-letnim Jordanom Bardello, voditeljem liste skrajne desnice Marine Le Pen, ki ji ankete napovedujejo veliko zmago.
Z obiskom na drugem koncu sveta bo Macron tudi dal vedeti, da je razumel, kako dramatična je situacija. Pokazal bo, da je vprašanje staroselcev zanj pomembno. Predvsem bi moral na Novi Kaledoniji pustiti ekipo prekaljenih pogajalcev. Vsekakor bo zanj hud poraz, če ne bo rezultatov. Sicer njegovi listi na evropskih volitvah že tako kaže zelo slabo, tako da ne on ne njegova politična opcija nimata veliko izgubiti.
Na radikalni levici zahtevajo, da Macron umakne predlog volilne reforme. Le Penova pa predlaga nov referendum o neodvisnosti, a enkrat v naslednjih 40 letih.
